Smrt

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Smrt.

Navedki o njej[uredi]

  • Smrt je slajša od tiranije. (Aishilos)
  • Umreti, to ni nič. Lačni, vendar živeti. To je manj zabavno, vendar traja dalj časa. (Jean Anouilh)
  • Prav tako naravno je umreti, kot biti rojen; za dojenčka je prvo prav tako boleče kot drugo. (Francis Bacon)
  • Ob smrti malega otroka se zdita umetnost in poezija veliki bedi. (Leon Bloy)
  • Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico. (Albert Camus)
  • Zlom vsega sončnega in zvezdnega sistema vas lahko samo enkrat ubije. (Thomas Carlyle)
  • Vse, kar si želim glede svojega pokopa, je, da me ne pokopljejo živega. (Lord Chesterfield)
  • Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega kot tvoj predhodnik. (Cicero)
  • Ne želim umreti: s smrtjo pa si ne belim glave. (Cicero)
  • So velike smrti, bedne, žalostne ravnodušne smrti, kot so velika, bedna ali ravnodušna življenja. (Josef Čapek)
  • Smrt vsakega človeka me zmanjša, ker sem del človeštva. Zato ne pošiljaj spraševat komu zvone zvonovi: zvonijo tebi. (John Donne)
  • Če sem nesrečen, je varen pristan smrt. Tako ni v življenju ničesar težkega. Kadar hočeš, izstopiš in dim te več ne moti. (Epiktet)
  • Tudi najlepši nekrolog ni nikomur podaljšal življenja. (Imre Forbath)
  • Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Gorje njim, ki umrejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji, zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. (Frančišek Asiški)[1]
  • Človek vedno umre, preden se do kraja rodi. (Erich Fromm)
  • Vse, kar mislimo o smrti, je brez pomena; izjema je, da nas smrt spominja na življenje. (Charles de Gaulle)
  • V končni analizi pojmovanje smrti določa odgovore na vsa vprašanja, ki jih zastavlja življenje. (Dag Hammarskjold)
  • Če si mrtev, ti je prekleto vseeno, kdo dobi vojno. (James Heller)
  • Kdor se s smrtjo ne more sprijazniti, se skuša opogumiti ob svojih vzorih, ki se jih krčevito oprijema. Kdor pa tej "ultima linea" gleda mirno nasproti, ne govori o tem. (Wolfgang Hildesheimer)[2]
  • Bleda smrt trka tako na vrata kolib revežev, kakor na vrata kraljevskih gradov. (Horacij)
  • Smrt je poslednja veja vseh pojavov v naravi. (Horacij)
  • Smrt je sveta, ker je pot k slavi in večni blaženosti. Za tistega, ki vedno upira pogled v Boga, ni presenečenj, niti smrt ga ne preseneti. (papež Janez XXIII.)[3]
  • Ni važno kako človek umre, važno je, kako živi. (Samuel Johnson)
  • Dan za dnem človek gleda, kako bitja umirajo, pa se kljub temu obnaša, kot da sam ne bo nikoli umrl. (Mahabharata)
  • Smrt ni tako huda stvar, pač pa je huda bolečina. (Andre Malraux)
  • Na tem svetu, na vsakem svetu, obstajata dva razreda: živi in mrtvi. (Henry Miller)
  • Kdor ostane čist in umre iz ljubezni, umre mučenik. (Prerok Mohamed)
  • Zakaj se bati smrti, razen če si pripisujete vedenje, ki ga človek nima? (Platon)
  • Smrt mladih ljudi je brodolom, smrt starih prihod v luko. (Plutarh)
  • Ena od nesreč smrti je najbrž, da človek odkrije skrivne misli tistih, ki jih je ljubil. (Armand Salacrou)
  • Človeku, ki je izvršil svojo naravno dolžnost, je smrt naravna in dobrodošla kot sen. (George Santayana)
  • Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral. (Arthur Schopenhauer)
  • To je preprosto; kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno. (William Shakespeare)
  • Govoril je, da se smrt ne razlikuje od življenja. Ko so mu prigovarjali, zakaj potem ne umre, je dejal: »Ravno zaradi tega, ker ni nobene razlike.« (Tales)
  • Ne bojim se smrti, vendar ko bo prišla, bi bil rajši odsoten. (Woody Allen)

Pregovori[uredi]

Filmi[uredi]

  • Smrt je samo začetek ... (Imhotep v Mumiji)

Viri[uredi]

  1. ^ sveti Frančišek Asiški, Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva 12–13; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 47.
  2. ^ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 211.
  3. ^ Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 156.