Smrt
Videz
Smrt.
Navedki o njej
[uredi]- Smrt je slajša od tiranije. (Ajshil)
- Umreti, to ni nič. Lačni, vendar živeti. To je manj zabavno, vendar traja dalj časa. (Jean Anouilh)
- Prav tako naravno je umreti, kot biti rojen; za dojenčka je prvo prav tako boleče kot drugo. (Francis Bacon)
- Smrt se zdi manj strašna, kadar je človek utrujen. (Simone de Beauvoir)
- Ob smrti malega otroka se zdita umetnost in poezija veliki bedi. (Leon Bloy)
- Umreti udobno veliko stane. (Samuel Butler)
- Smrt ni nič. Važna je krivica.
- Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico.
- Zlom vsega sončnega in zvezdnega sistema vas lahko samo enkrat ubije. (Thomas Carlyle)
- Pravzaprav, vsi smo samo mrtveci na dopustu. (August Cesarec)
- Vse, kar si želim glede svojega pokopa, je, da me ne pokopljejo živega. (Lord Chesterfield)
- Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega kot tvoj predhodnik.
- Ne želim umreti: s smrtjo pa si ne belim glave.
- So velike smrti, bedne, žalostne ravnodušne smrti, kot so velika, bedna ali ravnodušna življenja. (Josef Čapek)
- Smrt vsakega človeka me zmanjša, ker sem del človeštva. Zato ne pošiljaj spraševat komu zvone zvonovi: zvonijo tebi. (John Donne)
- Če sem nesrečen, je varen pristan smrt. Tako ni v življenju ničesar težkega. Kadar hočeš, izstopiš in dim te več ne moti. (Epiktet)
- Tudi najlepši nekrolog ni nikomur podaljšal življenja. (Imre Forbath)
- Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Gorje njim, ki umrejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji, zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. (Frančišek Asiški)[1]
- Smrt odmeri slehernemu njegovo pravico. (Helinand of Froidmont)
- Človek vedno umre, preden se do kraja rodi. (Erich Fromm)
- Smrt je prvo zanimanje v življenju. (Christopher Fry)
- Vse, kar mislimo o smrti, je brez pomena; izjema je, da nas smrt spominja na življenje. (Charles de Gaulle)
- Smrt ne odkrije skrivnosti življenja. (François-René de Chateaubriand)
- Zgodnja smrt je nekoristno življenje. (Johann Wolfgang von Goethe)
- V končni analizi pojmovanje smrti določa odgovore na vsa vprašanja, ki jih zastavlja življenje. (Dag Hammarskjold)
- Noben mlad človek ne verjame, da bo kdaj umrl. (William Hazlitt)
- Če si mrtev, ti je prekleto vseeno, kdo dobi vojno. (James Heller)
- Kdor se s smrtjo ne more sprijazniti, se skuša opogumiti ob svojih vzorih, ki se jih krčevito oprijema. Kdor pa tej "ultima linea" gleda mirno nasproti, ne govori o tem. (Wolfgang Hildesheimer)[2]
- Bleda smrt trka tako na vrata kolib revežev, kakor na vrata kraljevskih gradov.
- Smrt je poslednja veja vseh pojavov v naravi.
- Bolje je umreti na nogah, kot živeti na kolenih! (Dolores Ibarruri)
- Smrt je sveta, ker je pot k slavi in večni blaženosti. Za tistega, ki vedno upira pogled v Boga, ni presenečenj, niti smrt ga ne preseneti. (papež Janez XXIII.)[3]
- Umreti, dragi moj doktor, to je zadnje, kar bom storil. (Henrij John-Temple)
- Ni važno kako človek umre, važno je, kako živi. (Samuel Johnson)
- Umreti je treba ljubeznivo (če človek to zmore). (Joseph Joubert)
- Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši večno plačilo takoj ob smrti v posebni sodbi – ki postavi njegovo življenje v odnos do Kristusa – bodisi prek očiščevanja bodisi s takojšnjim vstopom v nebeško blaženost bodisi s takojšnjim pogubljenjem za vekomaj. (Katekizem Katoliške cerkve)[4]
- Smrt modrega ne preseneti: vedno je pripravljen odpotovati. (Jean de La Fontaine)
- Dan za dnem človek gleda, kako bitja umirajo, pa se kljub temu obnaša, kot da sam ne bo nikoli umrl. (Mahabharata)
- Smrt ni tako huda stvar, pač pa je huda bolečina. (Andre Malraux)
- Na tem svetu, na vsakem svetu, obstajata dva razreda: živi in mrtvi. (Henry Miller)
- Kdor ostane čist in umre iz ljubezni, umre mučenik. (Prerok Mohamed)
- Nihče ne umre pred uro, ki mu je določena. (Michel de Montaigne)
- Zakaj se bati smrti, razen če si pripisujete vedenje, ki ga človek nima? (Platon)
- Smrt mladih ljudi je brodolom, smrt starih prihod v luko. (Plutarh)
- Če smrt nima smisla, ga tudi življenje nima.[5]
- Če bi bil človek prepričan, da je smrt premagana in da je rešen smrti, potem ni več strahu, ni več tesnobe. In glejte, krščanstvo je prav to: smrti ni, Kristus jo je premagal s svojim vstajenjem.[6]
- Ena od nesreč smrti je najbrž, da človek odkrije skrivne misli tistih, ki jih je ljubil. (Armand Salacrou)
- Človeku, ki je izvršil svojo naravno dolžnost, je smrt naravna in dobrodošla kot sen. (George Santayana)
- Več bolečin povzroči misel na smrt kot sama smrt.
- Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral.
- Kdor zna umreti, ne zna biti suženj. (Lucius Annaeus Seneka)
- To je preprosto; kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno.
- Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto.
- Govoril je, da se smrt ne razlikuje od življenja. Ko so mu prigovarjali, zakaj potem ne umre, je dejal: »Ravno zaradi tega, ker ni nobene razlike.« (Tales)
- Mrtvim manjka samo zavest o njihovi sreči. (Emanuel Wertheimer)
- Ne bojim se smrti, vendar ko bo prišla, bi bil rajši odsoten. (Woody Allen)
Pregovori
[uredi]- Iz zapora je izhod, iz smrti ni vrnitve. (albanski pregovor)
- Smrt je hkrati večja od gore in drobnejša kot las. (japonski pregovor)
- Če iščeš deželo, kjer ni grobov, prideš v deželo ljudožercev. (madagaskarski pregovor)
- Zdrav hiti h grobu, bolni od njega beži. (ruski pregovor)
- Dobro živeti, srečno umreti, to je hudiču račun podreti. (slovenski pregovor)
- Bogati umrje, reveža pa vzame Bog. (slovenski pregovor)
- Kakršno življenje, takšna smrt. (slovenski pregovor)
- Ne le stare, ampak tudi mlade smrt kosí. (slovenski pregovor)
- Rodimo se na en način, umremo na tisoč. (srbski pregovor)
Filmi
[uredi]- Smrt je samo začetek ... (Imhotep v Mumiji)
Viri
[uredi]- ↑ sveti Frančišek Asiški, Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva 12–13; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 47.
- ↑ Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 211.
- ↑ Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 156.
- ↑ Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1022 (COBISS).
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 95.
- ↑ Pav tam, stran 145.