Smrt

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Smrt

Smrt.

Navedki o njej[uredi]

  • Smrt je slajša od tiranije. (Ajshil)
  • Umreti, to ni nič. Lačni, vendar živeti. To je manj zabavno, vendar traja dalj časa. (Jean Anouilh)
  • Prav tako naravno je umreti, kot biti rojen; za dojenčka je prvo prav tako boleče kot drugo. (Francis Bacon)
  • Ob smrti malega otroka se zdita umetnost in poezija veliki bedi. (Leon Bloy)
  • Smrt ni nič. Važna je krivica.
  • Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico.
  • Zlom vsega sončnega in zvezdnega sistema vas lahko samo enkrat ubije. (Thomas Carlyle)
  • Vse, kar si želim glede svojega pokopa, je, da me ne pokopljejo živega. (Lord Chesterfield)
  • Tisti, ki ga objokuješ, ni nič drugega kot tvoj predhodnik.
  • Ne želim umreti: s smrtjo pa si ne belim glave.
  • So velike smrti, bedne, žalostne ravnodušne smrti, kot so velika, bedna ali ravnodušna življenja. (Josef Čapek)
  • Smrt vsakega človeka me zmanjša, ker sem del človeštva. Zato ne pošiljaj spraševat komu zvone zvonovi: zvonijo tebi. (John Donne)
  • Če sem nesrečen, je varen pristan smrt. Tako ni v življenju ničesar težkega. Kadar hočeš, izstopiš in dim te več ne moti. (Epiktet)
  • Tudi najlepši nekrolog ni nikomur podaljšal življenja. (Imre Forbath)
  • Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Gorje njim, ki umrejo v smrtnem grehu, a blagor njim, ki počivajo v tvoji najsvetejši volji, zakaj druga smrt jim ne bo mogla storiti žalega. (Frančišek Asiški)[1]
  • Človek vedno umre, preden se do kraja rodi. (Erich Fromm)
  • Vse, kar mislimo o smrti, je brez pomena; izjema je, da nas smrt spominja na življenje. (Charles de Gaulle)
  • V končni analizi pojmovanje smrti določa odgovore na vsa vprašanja, ki jih zastavlja življenje. (Dag Hammarskjold)
  • Če si mrtev, ti je prekleto vseeno, kdo dobi vojno. (James Heller)
  • Kdor se s smrtjo ne more sprijazniti, se skuša opogumiti ob svojih vzorih, ki se jih krčevito oprijema. Kdor pa tej "ultima linea" gleda mirno nasproti, ne govori o tem. (Wolfgang Hildesheimer)[2]
  • Bleda smrt trka tako na vrata kolib revežev, kakor na vrata kraljevskih gradov.
  • Smrt je poslednja veja vseh pojavov v naravi.
  • Smrt je sveta, ker je pot k slavi in večni blaženosti. Za tistega, ki vedno upira pogled v Boga, ni presenečenj, niti smrt ga ne preseneti. (papež Janez XXIII.)[3]
  • Dan za dnem človek gleda, kako bitja umirajo, pa se kljub temu obnaša, kot da sam ne bo nikoli umrl. (Mahabharata)
  • Smrt ni tako huda stvar, pač pa je huda bolečina. (Andre Malraux)
  • Na tem svetu, na vsakem svetu, obstajata dva razreda: živi in mrtvi. (Henry Miller)
  • Kdor ostane čist in umre iz ljubezni, umre mučenik. (Prerok Mohamed)
  • Zakaj se bati smrti, razen če si pripisujete vedenje, ki ga človek nima? (Platon)
  • Smrt mladih ljudi je brodolom, smrt starih prihod v luko. (Plutarh)
  • Če smrt nima smisla, ga tudi življenje nima.[5]
  • Če bi bil človek prepričan, da je smrt premagana in da je rešen smrti, potem ni več strahu, ni več tesnobe. In glejte, krščanstvo je prav to: smrti ni, Kristus jo je premagal s svojim vstajenjem.[6]
  • Ena od nesreč smrti je najbrž, da človek odkrije skrivne misli tistih, ki jih je ljubil. (Armand Salacrou)
  • Človeku, ki je izvršil svojo naravno dolžnost, je smrt naravna in dobrodošla kot sen. (George Santayana)
  • Več bolečin povzroči misel na smrt kot sama smrt.
  • Smrt je genij, ki daje navdih filozofu ... Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral.
  • To je preprosto; kar živi umre, da se iz minljivosti prelije v večno.
  • Kdor letos umre, je osvobojen te neprijetnosti drugo leto.
  • Govoril je, da se smrt ne razlikuje od življenja. Ko so mu prigovarjali, zakaj potem ne umre, je dejal: »Ravno zaradi tega, ker ni nobene razlike.« (Tales)
  • Ne bojim se smrti, vendar ko bo prišla, bi bil rajši odsoten. (Woody Allen)

Pregovori[uredi]

  • Ne le stare, ampak tudi mlade smrt kosí. (slovenski pregovor)

Filmi[uredi]

  • Smrt je samo začetek ... (Imhotep v Mumiji)

Viri[uredi]

  1. sveti Frančišek Asiški, Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva 12–13; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 47.
  2. Wolfgang Hildesheimer, Mozart, Založba obzorja, Maribor 1984, str. 211.
  3. Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 156.
  4. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1022 (COBISS).
  5. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 95.
  6. Pav tam, stran 145.