Slovenski pregovori

Slovenski pregovori

Avtomobil

Renault captur.

Afekt

Ni pregovora.

Agresivnost

• Sitna muha nikoli dolgo ne živi.

Ambicija

• Kdor preveč objemlje, premalo objame.
• Veliko še imajo ljudje, dovolj jih nikoli ni.
• Med dvema stoloma se na tla usedeš.
• Kdor visoko leta, dolgo pada! (Sterni T.)

Barve

• Pokaži mi svoje barve in povem ti, kdo si.
• Pokazal je svoje barve.

Prikazal(tudi pobarval) se je s svojimi barvami.

Beg

• Če je že beg sramoten, je pa koristen.

Beseda

• Lepa beseda lepo mesto najde.
• Po mestih ljudje besede cukre.
• Dosti besed dosti dobrega ne pove.
• Beseda je ključ.
• Beseda ni konj.
• Na méd (drek) se muhe love, na sladke besede ljudje.
• Prva beseda velja, druga se zakopa.

Bioritmika

• Kdor se smeje v petek, se joče v nedeljo.
• Kadar žalost do vrha prekipi, se veselje oglasi.

Blebetanje

• Blebetanje ima mnogo plev.

Boječnost

• Boječ fant ni še nikoli pri lepi punci spal.

Bolečina

• Velika rana se težko zaceli.

Čakanje

• Kdor čaka, dočaka.
• Ura je sonce.
• Počasi se daleč pride.

Čast

• Čast je ledena gaz, ki hitro zvodeni.

Čustvo

• Česar je polno srce, o tem usta rada govore.
• V srcu stoji življenje.

Danes

• Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.
• Kar seješ, to žanješ.
• Dan se po jutru pozna.

Dednost

• Jabolko ne pade daleč od drevesa, le potolče se.
• Začasa začne žgati, kar misli kopriva postati.
• Kar mačka rodi, miši lovi.
• Kar se v luži zleze, rado v lužo leze.
• Ti očeta do praga - sin tebe čez prag.
• Kri ni voda.

Delavec

• Stoječa voda se usmradi.
• Zvest posel je malokdaj službe prosil.
• Ni se rodil, kdor se ne zmoti.
• Kdor veliko potuje, malo potká.
• Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi.

Delo

• Lonec lončarja hvali.
• Brez dela ni jela.
• Krava molze pri gobcu. (notranjska)
• Kakor pri jelu tako pri delu.
• Brez muje se še čevelj ne obuje.
• Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.

Delo in izdelek

• Lonec lončarja hvali.
• Ne tisti, ki začne, temveč tisti, ki dokonča, slavo dobi.

Delo in metoda

• Najprej štal'ca, potem krav'ca.
• Mačka v rokavicah miši ne lovi.
• Vsak po svoje, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl.
• Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa ob strani.
• Najprej pometi svoj prag šele potem sosedovega.

Delo in napake

• Kar en rod z lahkoto pokvari, to drugi s težavo odpravi.

Delo in orodje

• Z golo roko se kače ne lovijo.
• Slabo orodje je cesta k zamudi, mojstra ukrade in delavca utrudi.
• Roka še ni naredila otroka.
• Stara mašina je za vajenca

Delo in plačilo

• Še božjega groba noče nihče zastonj paziti.

Dom

• Domača gora je najbolj zelena.

• Povsod je lepo, a doma (je) najlepše.

• Ljubo doma, kdor ga ima - kdor ga nima, pa za njim kima..

Domovina

• Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč ker je njegova.
• Težko svojemu brez svojega.
• Kdor po tujem hlepi, svoje izgubi.
• Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda.
• Ljubimo kot zlato rudo milo nam domačo grudo.
• Dražja nam domača gruda kot na tujem zlata ruda.
• Povsod je lepo, a doma je najlepše.
• Najlepše je v domovini.

Družba

• Rad ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo.
• Bodi to kar si, ne oponašaj drugih.

Dvojnost

• Godec je kupus hvalil, meso pa jedel.
• Na lice priljuden, narobe ostuden.
• Kdor prosi, zlata usta nosi.

Egocentrizem

• Vsak po sebi vatle meri. (Vsak po sebi čevlje meri.)

Fluktuacija

• Goste službe, redke suknje.
• Dosti gospodarjev, malo sukenj.

Govorice

• Veliko govorice, malo resnice.

Gozd

• Zaradi dreves ni videl gozda.
• Sam je kakor panj v gozdu.

Grožnja

• Pes bojec huje laja kakor grize.
• Pes, ki laja, ne grize.

Hvala

• Hvala je možu poguba.
• Kdor hoče hvaljen biti, mora umreti, kdor hoče opravljan biti, se mora oženiti.
• Samohvala se pod mizo vala.
• Lastna hvala nič ne vala.
• Lastna hvala, cena mala.
• Dobro blago se samo hvali

Interesi

• Vsako tele ima svoje veselje, vsaka krava svojo zabavo, vsak osel ima svoj posel, vsak vol ima svoj pokrov, vsak bik ima svoj štrik.

Iskrenost

• Na jeziku med, v srcu led.
• Od zunaj meden, od znotraj strupen.

Izkušenost

• Pobit pes se vsakega kamna ustraši.
• Lisica iz pasti ušla, v past več ne pojde.
• Stare vrane ne pobirajo črvov blizu brane.
• Človek skušen več ve kot učen.
• Teorija brez prakse je kot sedlo brez konja.
• Kdor se ureže, se nauči tudi žeti.
• Škoda in nezgoda je uspešna šola.
• Osel ne gre dvakrat na led.
• Kjer se kregata dva, tretji dobiček ima.

Jezik

• S konca jezika se rado izmika.
• Jezik ni iz jekla ne iz kosti ali more bosti.
• Beseda ni konj.
• Kdor jezika špara, kruha strada.

Jok

• Otroci in starci brž jok iztresejo.
• Iz smeha pride jok.

Laž

• Lažnivec ne sme biti pozabljivec.
• Kdor laže, ta krade.
• Laž ima kratke noge.
• Laž samo izstopi iz ust in že se spotika.

Lepota

• Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar vsak hoče imeti.
• Kdor hoče lep ostati, mora malo jesti.

Ljubezen

• Ljubezen nima oči.
• Ljubezen zadušena še ni pogašena.
• Ljubezen je včasih bolezen.

Medsebojni odnosi

• Prijaznost prijaznost najde.
• Ena beseda češče bolj škoduje kot toča po deželi.
• Dva kresilna kamna iskre delata.

Misel

• Za misli ni nobene uzde (zapore).

• Kdor nič ne misli, čakajo ga visli.

Mladost

• Mladost - norost, čez jarek skače, kjer je most.
• Mlada kri mirno ne stoji.

Mnenja

• Kolikor glav, toliko pameti.
• Kolikor glav, toliko pisav.

Modrost

• Bolje stare modrosti, kot nove norosti.

Mojster

• Kakršen je mojster, tako je delo.
• Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.

Motiviranost

• Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, vse.
• Kateri konj dobro teče, tega ni treba tirati.
• Predanega stvari zlato ne pokvari.
• Bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat' pa pojde.
• Nova metla dobro pometa.

Narava

• Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.

Navada

• Česar Ivče se navadi, Ivanec se ne odvadi. (Kar se Janezek nauči, to Janez zna)
• Navada - druga natura.
• Navada je lahka, odvaja je težka.
• Navada je ena muka, odvada dve.
• Navada je železna srajca.

Nestrokovno sklepanje o človeku

• Kdor grdo gleda, grdo vidi.
• Kar zapišeš je zapisano. ~Simon Muha~

Nevoščljivost

• Če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo gozdov.

Norost

• Poučevati norca je toliko kot zdraviti mrliča.
• Vsak človek enkrat znori.

Obljuba

• Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.

Oddih

• Dober počitek je pol dela.
• Po storjenem delu človek sladko počiva.
• Čič ne da nič, stalo pa malo. (Sedenje ne da nič, stanje pa malo.)

Okolje

• Kakršna matka, taka Katka.
• Če je oče junak, bo sin gotovo vojak.
• Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu.
• Kmet blizu mesta ima vse napake kmeta in meščana.
• Ako živiš med volkovi, zavijal boš tudi ti po volčje.
• En norec deset norcev naredi.
• Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.

Opravičevanje

• Sam sebi je vsak mil sodnik.
• Kdor se izpričuje, ta se obtožuje.

Osamljenost

• Osamljen človek najde prijatelja v živali.

Osebnost

• Človek brez slabosti, telo brez kosti.

Osebnostna stabilnost

• Prirojenih lastnosti nikdo ne ukrade.
• Janezek se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne.
• Lisica se dlake izlevi, zvijač se ne znebi.

Osebnostna dinamičnost

• Kdor te na posodo prosi, gre po blatu za tabo, če ti je dolžan, ogiblje se te na lepem.

Osebnostni razvoj

• V stare sode staro vino, v nove sode novo vino.

Otrok

• Prvi otrok je igračka, drugi čačka, tretji je šele otrok.

Pamet

• Bolje je funt pameti kot cent moči.
• Konje merimo po pedi, ljudi po pameti.
• Noben človek ni pameten ob vsakem času.
• Brada dorastla, pamet nedozorela.
• Prsa od junaka, glava od bedaka.

Pijača

• Vino ni rado samo.
• Vino še modreca znori.
• Voda še za v čevelj ni dobra.
• Dobro jutro šnopc, zbogom pamet!
• Pijača ni igrača.
• Pijača ni pes, si pa ti, če ne daš za njo.

Podobnost

• Brat je podoben bratu kot pura puri.
• Ene sorte ptiči skup' letijo.
• Gliha vkup štriha.
• Klin se s klinom zbija.

Poklici

• Kovačeva kobila in šuštarjeva žena sta vedno bosi.

Ponižnost

• Pokornih glav sablja ne seka.
• Krotkih ovac gre veliko v en hlev.
• Milo jagnje dve mami cica, nemilo ni ene.
• Ponižen odgovor zlomi jezo, čemerna beseda pa jo vrže.
• Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti. - Koseski (Kdor se preveč ponižuje, tega pohodijo.)

Posnemanje

• Človek se mora po ljudeh ravnati, ne ljudje po človeku.

Posojanje

• Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.

Potreba

• Potreba je učiteljica človeka.
• Potreba prebije železna vrata.
• Hudič v sili še muhe žre. (V sili vrag še muhe žre.)
• Glad je najboljši kuhar.
• Gladnemu je vsak kruh kolač.
• Sita mačka lovica, gladna mačka tatica.
• Trebuhi so gluhi.
• Trudnemu je lahko postiljati.

Povezanost duševnosti in telesnosti

• Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi.
• Mnogo skrbi glavo zbeli, lice zgrbi.

Pravica

• Pravica je z glavo in nogami na njegovi strani.

Prepir

• Bolje tenek mir kot tolst prepir.
• Kdor se prepira s kruhom, se tudi z ljudmi.
• Prepir z debelim koncem neha.
• Skočila sta si v lase.
• Vrana vrani ne izkljuje oči.

Previdnost in neprevidnost

• Varuj se ženske, ki govori o svoji kreposti in moškega, ki se hvali s svojo poštenostjo.

Prijateljstvo

• Ni tisti tvoj prijatelj, ki te hvali, ampak tisti, ki te graja.
• Prijatelja spoznaš v nesreči.

Priložnost

• Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.

Posilstvo

• Grbec tujo grbko posiljuje svoje pa ne!

Rastline

• Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
• En cvet še ne naredi pomladi.
• Ako zgodaj listje pade, so rodovitne njive rade.
• Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj.
• Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče.

Različnost

• Sto ljudi, sto čudi.
• Kar enega veseli, drugega žalosti.
• V nejevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci.
• Na svetu ni človeka, ki bi ustregel vsem ljudem.
• Niso vse ovce enega hleva enake.
• Kri mlada pravi: poskočiva! Kri stara pa: posediva!
• Če se moškemu kaj pove, gre pri enem ušesu noter, pri drugem ven, če ženski, gre pri obeh ušesih noter, pri ustih pa ven.

Razpoloženje

• Kratka je žalost, kratko veselje, kratko je tudi naše življenje.
• Veselje in žalost si roke podajata.
• Vsako čudo za tri dni.

Relativnost

• V majhni cerkvi je majhen svetnik velik.
• Med slepimi vlada škilavi.
• Gospodje kakor hočejo, reveži, kakor morejo.
• Prvi na vasi, zadnji v mestu.

Resnica

• Laž ima kratke noge.
• Resnica je nebeška rosa; da jo ohraniš, pripravljal ji čisto srce.
• Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti.
• Na srcu treznih, na jeziku pijanih je resnica.
• Da se resnica prav spozna, treba je čuti dva zvona.
• Več ko je lažnikov, lažje izveš resnico.
• Skrivnost - če jo ve samo en, jo ve samo en, če jo pa dva, pa pol sveta.
• Resnica ni plenica pa vendar le marsi komu smrdi.

Sanje

• Sanje - prazne marnje.

Skrb

• Skrbi more človeka, mačka miši.

Slovenci

• Boljša nam domača gruda kot na tujem zlata ruda!

Složnost

• V slogi bo svet takrat, ko se bo hodila muha na sonce gret s pajkom.

Smrt

• Dobro živeti, srečno umreti, to je hudiču račun podreti.
• Bogati umrje, reveža pa vzame Bog.
• Življenje je lepo.

Solidarnost

• Kar skupaj leži, skupaj drži.
• Vrana vrani oči ne izkljuje.

Spomin

• Spomin je človeku najzvestejši prijatelj.
• Zgodovina ne more biti učiteljica modrosti, če v njej iščemo navdih za novo sovraštvo.

Spor

• Še žlice v žličniku se zreškljajo, pa ne bi prišli navzkriž ljudje v hiši?
• Kadar je štrena zamotana, se več ne zravna.
• Zažgati je lahko, hud ogenj pogasiti pa težko.

Sposobnost

• Ni tako neumnega človeka, da bi za nekaj ne bil.
• Mož se od ušes gori meri.
• Sposoben krmar pluje tudi z raztrganimi jadri.
• Da prejde na jakost, tud' krave zajce bi lovile.

Spoštovanje

• Kdor pri hiši dolgo je, vrata nanj cvile.

Spoznavanje človekove osebnosti

• Ako češ koga spoznati, oblasti mu daj!
• Vsak sam ve, kje ga čevelj žuli.
• Ni bolj praznega človeka mimo tistega, ki je sebe poln.

Sreča

• Srečen si, ako si ne želiš, česar ne moreš imeti.
• Sreča na razpotju sedi.
• Kjer ima on svoje prste vmes, ni sreče.
• Vsak je svoje sreče kovač.
• Sreča je opoteča.

Starost

• Starega psa ne moreš naučiti novih trikov.
• Brez starega vola ne gre voz iz dola.
• Starost ni rada sama.
• Stara glava - pusta glava.
• Starost prihaja - moč odhaja.
• Starega konja ne naučiš jahati.

Starši

• Vsaka koklja pred svoje piške brska.
• Vsaka krava po svojem teletu veka.
• Kakršen oče, takšen sin.

Strah

• Strah ima velike oči.
• Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast.
• Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi.
• Strah je votel, okrog ga pa ni.

Tatvina

• Slaba sekira še nikoli ni bila s tnala ukradena.

Temperament

• Čim trši je oreh, tem manjše je jedro.
• Molčeča voda bregove spodjeda. (Tihe vode globoke jame kopljejo.)(Tiha voda bregove dere.)

Trgovanje

• Kdor prodaja, mu je eno oko zadosti, a kdor kupuje, potrebuje obe.
• Nismo bogati, da bi kupovali poceni.

Učenje

• Kar se Janezek nauči, tudi Janezek stori.
• Kar se fantek nauči, starček še stori.
• Vednosti ne zajemamo s korcem.
• Do znanja težko, z znanjem lahko.
• Več vidijo oči kot ušesa.
• Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

Učitelj

• Kakršno učiteljstvo, takšna šola.
• Učenec pri slabem učeniku (učitelju) je kakor pri dimu kuhana jed.

Ugled

• Dobro blago se samo hvali.
• Lastna hvala se pod mizo valja.
• Lep glas se čuje daleč, a grd še trikrat dlje.
• Dober glas seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo.
• Da ima koza denar, gospa bi ji rekli.
• Obleka naredi človeka.

Ujemanje in neujemanje

• Gliha vkup štriha.
• Maček je mački najljubši.
• Kdor laže, ta krade.
• Kakor ogovor, tak odgovor.
• Kakor pozdravljaš, tako ti odzdravljajo.
• Kdor me je lani bil, niti letos mi ni mil.
• Kakor poje stara ptica, tako mlada.
• Kakor starši delajo, tako se mladi uče.

Upanje

• Upanje je vogelni kamen človeškega življenja.
• Vse se da, če se hoče.
• Iz te moke ne bo kruha.

Uspeh in neuspeh

• Na nizkega osla se lahko vsakdo povzpne.
• Kdor visoko leta nizko pade.

Vaba

• Kdor konja lovi, mu mrve moli.

Varnost

• Na domačem pragu se petelin lahko repenči.
• Tudi močnemu volu lahko rog poči.

Veselje

• Kdor ni užil žalosti, ne zna ceniti veselja.

Vest

• Vest je najboljše vzglavje.
• Vsakdo ima svojega črva v nedru.

Videz

• Še kol je lepši, če se nanj dene lepa obleka.
• Je bolj vidno kakor pridno.
• Grša je gos, bolj se snaži.
• Obleka ne naredi človeka.

Vino

• Vinski ključ vse odpre.
• Ne kvari vina z vodo, kakor ne ljubezni s poroko.

Vodenje

• Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda.
• Dekla se po gospodinji vrže, ne gospodinja po dekli.
• Kakršen pastir, taka čreda.
• Slaba cerkev, v kateri ni nikdar pridige.
• Kjer ima gospodar oči zaprte, tam jih imajo posli odprte.
• Težko gospodarju, ki ga posli uče.
• Ako se samo kuha, je slaba juha.

Vrednotenje

• Pošten smeh je vreden več kot dva joka.
• Bolje je site komarje trpeti kot gladne dopuščati.
• Izhojene poti ne daj za neizhojeno.

Vzgoja

• Mlado drevo se upogiba, ne staro.
• Dokler je drevo mlado, lahko ga upogneš, kamor hočeš.(Upogibaj drevo dokler je mlado.)
• Kjer oče kaznuje, mati pomiluje, odgoja taka je prazna tlaka.
• Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.

Vživljanje

• Sita mačka gladni ne veruje.
• Sita vrana lačni ne verjame.

Začetek

• Prag je najvišja gora.

Zadovoljstvo in nezadovoljstvo

• Bogatec (bogataš) je toliko zadovoljen s svojim bogastvom kot siromak z beraštvom.

Zahrbtnost

• Kdor te hvali, te misli prevarati.

Zakonska zveza

• Žena se v možu vidi.
• Žena pusta, mož gotovo pijanec.

Zamera

• Boljša je prva zamera kot zadnja.

Zaverovanost vase

• Vsak berač svojo malho hvali.

Zdravje

• Kdor dela, tri dni dlje živi.

Značaj

• Samoglavnež ne bo nikdar dobre kaše jedel.
• Sto ljudi, sto nravi.

Znanje

• Kdor veliko govori, veliko ve ali veliko laže.
• Vsi ljudje vse vedo.
• Vsega nobeden ne ve.
• Kdor veliko ve, malo verjame.
• Zna samo en jezik - kot žaba v kalu.
• Kdor ni prišel dlje od korita, temu je vsaka mlaka morje.
• Bolje je biti nepoučen kot slabo poučen.
• Kaj ti veš, ki žgance ješ, mi vemo, ki beremo.
• Več glav več ve.

Zvestoba

• Še sam sebi nisi zvest, kako bi ti bil drug?

Zvitost

• To je pribita resnica: babe so bolj zvite kot lisica.

Žalost

• Žalost in tuga je strupena kuga.
• Žalost je nadloga, ki srce topi.
• Žalost samoto išče.
• Kadar žalost do vrha prekipi, že veselje se glasi.

Ženska

• Vsaka ženska ima svojo čud.
• Stara baba, dolga noč.
• Baba pijana, rit prodana.

Življenje

• Ko bi človek vse jabolke povsem polil, en trenutek povsem živ bi ne bil.

Viri

• Misli.com
• Vox populi - Zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Ljubljana, 1996.
• Mirko Hrovat - Človek v zrcalu pregovorov, Trst, 1983.
• Zofijini ljubimci
• Mavrica.net
• Hervardi,slovenski pregovori
• Slovenski etnografski muzej