Starost

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Starost.

Navedki[uredi]

  • Starati se pomeni organizirati svojo mladost z leti. (Paul Eluard)
  • Ko ne bom več ogorčen, bom začel svojo starost. (Andre Gide)
  • Skoraj vse telesne moči se na starčkih spremene, samo modrost raste; vse drugo pojema: post, bedenje, tekanje sem in tja, sprejemanje tujcev, skrb za ubožce, stanovitnost v molitvi, obiskovanje bolnikov, ročno delo, da si prislužiš sredstva za miloščino; da ne bom na dolgo govoril: vse, kar opravlja telo, se skrči, ko se telo stre. (sveti Hieronim v Pismu Nepotianu 52,3, iz leta 394)[1]
  • Kadar prijatelji človeku začno čestitati, da je videti mlad, ve, da mislijo, da se stara. (Washington Irving)
  • Starost bi morala goreti in tuliti ob sončnem zahodu; divjati, divjati proti svetlobi, ki umira. (Dylan Marlais Thomas)
  • Štirideset let je strašna starost. Kajti v tej starosti postanemo tisto, kar smo. (Charles Perguy)
  • Vsaka starost prinaša svoje plodove, treba jih je znati pobrati. (Raymond Radiguet)
  • Staranje je tem bolj dejavno, kolikor je bitje mlajše. Starec se stara najpočasneje. (Jean Rostand)
  • Ljudstva, kot tudi posamezni ljudje, so učljivi le v mladosti. S staranjem postanejo nepoboljšljivi. (Jean-Jacques Rousseau)
  • Pa starost prileze na skrivaj in te trdo objame, razbije te in vrže v kraj, iz rok ti veslo vzame. (William Shakespeare)
  • Starost ogabna, brez moči, nedružabna, sovražna starost, v kateri se združi vse hudo, najhujše bolečine. (Sofokles)

Pregovori[uredi]

  • Vsak se lahko ogne starosti, dosežejo jo lahko samo tisti, ki jim je usojena. (ruski pregovor)

Viri[uredi]

  1. ^ Rafko Valenčič, Sveti Hieronim – mož s Krasa, Družina, Ljubljana 2007, stran 42 (COBISS).