Nemški pregovori

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov

Seznam nemških pregovorov.

Seznam[uredi]

Agresivnost[uredi]

  • Pogumen napad je pol zmage.
  • Tudi lev se mora braniti pred muho.

Ambicija[uredi]

  • Vzpenjaj se vedno više in vedi, da tudi najvišji lahko pade.

Beseda[uredi]

  • Lažje je besedo zadržati kakor nazaj vzeti.
  • Težje je roko zganiti kot jezik.
  • Lepe besede dajo še dimu težo.
  • Lepe besede in rahel dež prodrejo povsod.
  • Lepe besede gladijo slabo blago.
  • Beseda prihaja iz enih ust in pride do tisoč ušes.
  • Sladka beseda in sladko vino ponavadi nista naravna.
  • Velike besede, majhna dejanja.
  • Precej besed povemo, ki bi jih zadržali v torbi, če bi bile besede cekini.

Blebetanje[uredi]

  • Veliko ljudi zna blebetati, le znanja v njih je malo.

Bogastvo[uredi]

  • Bogataši nosijo možgane v žepu.
  • Bogastvo ni to, kar lahko tatovi odnesejo.
  • Kjer bogatija vlada, od tam sta skromnost in prijateljstvo izgnana.

Boječnost[uredi]

  • Plašen pes se ne zredi.

Bolečina[uredi]

  • Kjer boli, tja se primemo.
  • Bolečina stistne za srce.
  • Stare rane ne krvave lahko.

Brezdelje[uredi]

  • Brezdelnost uči slabo delati.

Čas[uredi]

  • Čas pokrije in odkrije vse.

Čast[uredi]

  • Čast je kot reka, ki teče tja, kjer je že mokro.
  • Mnogi bežijo pred častjo, zato da bi jo s tem ulovili.
  • Čast enega drugi objukujejo.
  • Čas in denar poganjata svet.
  • Do časti se pride s trpljenjem.

Človek[uredi]

  • Ko se človek rodi, začenja umirati.
  • Če se bojiš vsake zveri, se pazi zlasti človeka.

Čustvo[uredi]

  • Srce je močnejše kot glava.
  • Kar ne pride od srca, ne seže do srca.
  • Čustvo rodi vero.

Darilo[uredi]

  • Darila se sprejemajo tako, kot se dajejo.
  • Revni ljudje radi darujejo.
  • Kdor rad da, ne sprašuje veliko.
  • Darila oživijo besede.
  • Darila prinesejo dobro voljo.
  • Ko pride darovalec, se vrata sama odpro.
  • Darilo je ribolov.
  • Sovražnikovo darilo skriva zahrbtnost.

Dediščina[uredi]

  • Kdor podeduje groš, pričakuje od njega, da bo dajal tolarje.

Dednost[uredi]

  • Na slivovem drevesu ne pričakuj fig!
  • Lisica menja kožo, ne pa nravi.
  • Iz osla ne narediš jahalnega konja, če ga še tako dresiraš.
  • Kakršna njiva, taka repa, kakršen oče, taki otroci.
  • Po otroku spoznamo očeta, po poslih gospodarja.
  • Pri izbiri staršev ne moremo biti nikoli zadosti previdni.

Delavec[uredi]

  • Rabljen plug se sveti, stoječa voda zaudarja.
  • Če bi bilo delo res tako lahko, bi to počel tudi župan.
  • Če delavcev ne bi bilo, bi imeli gospodje beraško malho za grb.
  • V besedah mehak, pri delu trd.
  • Kjer mazač delo najde, se mojstru slabo godi.
  • Kdor veliko stvari začne, jih malo dokonča.
  • Kdor nič ne naredi, nič ne ve in nič ne more, ostane vedno zadaj.
  • Slab delavec, ki ne zna govoriti o svojem delu.
  • Delavec dobi en kos kruha, lenuh dva. (Delavec dobi kos kruha, leni pa dva.)

Delo[uredi]

  • Kolikor slabše delo, toliko glasnejše pozavne.
  • Jutranji plug najglobje orje.
  • Dobro je prav začeti, še bolje prav končati.
  • Jutranja ura ima zlato v ustih.
  • Prvi korak je najtežji.
  • Najtežji korak je prvi od praga.
  • Začeti je lahko, vztrajati je umetnost.
  • Lahko pridobljeno se zdi poceni, v znoju pridobljeno je dvakrat tvoje.
  • Skoro ne ubije nobene muhe.
  • Skoro še na polovici ni.
  • Delovna leta niso gosposka leta.
  • Delo ni zajec, pravi dninar, ne bo ušlo. (Dninar prvi reče, da delo ne bo ušlo.)
  • Po delu je sladek počitek.
  • Delo je sveto, blažen pa tisti, ki se ga obvaruje.
  • Delo ima grenke korenine in sladke sadove.
  • Delo je najboljša prikuha starosti.

Delo in izdelek[uredi]

  • Kdor dela, kar zna, napravi toliko kot papež v Rimu.
  • Vsaka stvar ima svoj konec, le klobasa ima dva.
  • Mlade dekle, suhe krave.
  • Vol, ki veliko muka, malo vleče.

Delo in metoda[uredi]

  • Najboljši tesar je tisti, za katerim ostaja najmanj oblancev.
  • Kdor globoko orje, mora globoko gnojiti.
  • Kakor kdo jé, tako tudi dela.
  • Hitri skoki se redko posrečijo.
  • Hitrost se obnese le tedaj, ko loviš bolhe.
  • Prezgodaj narejeno in prepozno premišljeno je že marsikoga privedlo v zagato.

Delo in napake[uredi]

  • Tudi najbolj spretnemu tkalcu se nitka kdaj utrga.

Delo in orodje[uredi]

  • Lisico ujamejo z lisico.
  • Ne poskušaj leteti, dokler ti ne zrastejo krila!

Delo in plačilo[uredi]

  • Dobro plačilo naredi hitre roke.
  • Vnaprej pojeden kruh delavca poleni.
  • Vnaprej plačano delo ima svinčene noge.
  • Čigar kruh jem, tega pesem pojem.
  • Konj, ki zasluži oves, ga malo dobi.

Denar[uredi]

  • Spregovorite o denarju in vsi bodo umolknili.
  • Če se denar smeje, se pravica joka.

Dobrota[uredi]

  • Dobrota napravi slabe hlapce.
  • Če že ne moreš kaj dobrega napraviti, vsaj govori lepo!
  • Ptica roparica ne poje.

Dolg[uredi]

  • Dolžniki so lažnjivci.
  • Visoki dolžniki, slabi plačniki.

Dom[uredi]

  • Doma ne greje toplota z ognjišča, marveč sloga med zakoncema.
  • Hiša ti lahko nadomesti ves svet, ves svet pa ne tvoje hiše.

Domišljavost[uredi]

  • Domišljavost hodi po hoduljah.
  • Kjer leži domišljavost na očeh, ne more nobena luč noter.

Domovina[uredi]

  • Kdor hrepeni po domovini, rad vpraša za pot.

Družba[uredi]

  • Eden ni nobena družba, dva sta nebeška družba, trije kraljevska družba, štirje hudičeva družba.
  • Druženje z ljudmi izmodri človeka.
  • Skupaj hodili, skupaj ujeti, skupaj obešeni.

Drznost[uredi]

  • Vratolomnež si zlomi vrat.

Dvom[uredi]

  • Kjer dvom korenine požene, ljubezen ovene.

Egocentrizem[uredi]

  • Grof Jaz ima najlepše konje.
  • Jaz in Mene, Meni in Moj, samo to vlada na tem svetu.

Glasba[uredi]

  • Glasba je zvonka radost.
  • Mladi muzikanti, stari berači.
  • Kadar nič ne pomaga, samo glasba obriše solze in opogumi srce.

Graja[uredi]

  • Grajati je lahko, bolje narediti pa težko.

Grožnja[uredi]

  • Kdor dolgo grozi, te ne ubije.
  • Kdor grozi, zastonj razsipa smodnik.

Hinavstvo[uredi]

  • Ko volk zavija, obrne glavo proti nebu.

Hrabrost[uredi]

  • Hraber ni tisti, ki se ni nikoli bal, ampak tisti, ki je strah premagal.

Hvaležnost[uredi]

  • Žito in hvaležnost rasteta samo na dobri zemlji.
  • Prošnja je vroča, zahvala pa hladna.
  • Nehvaležnost je leva roka sebičnosti.

Interes[uredi]

  • Zdravi mislijo na druge reči kot bolni.
  • Ne veseli nas tisto, kar je vredno, ampak tisto, kar je tuje in novo.
  • Negovanje konjička stane pogosto več kot vzdrževanje pravega konja.
  • Kdor nima rad vina, žensk in pesmi, ostane nespameten vse življenje.

Iskrenost[uredi]

  • Kar grajamo, bi radi imeli, kar hvalimo, bi radi odvrgli.

Izbira[uredi]

  • Bolje brez žlice kot brez juhe.
  • Izbira je zadrega.
  • Kdor hodi bos, ga čevlji ne žulijo.

Izkoriščanje[uredi]

  • Mlinarjeva kura in vdovčeva dekla sta redko lačni.

Izkušenost[uredi]

  • Izkušnja je dolga cesta.
  • Pri vsaki spretnosti je izkušnja največja mojstrica.
  • Izkušnja je mati modrosti.
  • En dan je drugemu mojster.
  • Pravi revež je tisti mojster, ki ni bil nikoli vajenec.
  • Učenje veliko napravi, življenje še več.
  • Po igri vsakdo ve, kako bi bilo treba igrati.
  • Izkušnja je učitelj bedakov in razum modrih.
  • Izkušnja je razum neumnega.
  • Izkušenost več zaleže kot mojstrski uk.

Izobrazba[uredi]

  • Človek brez izobrazbe je kot ogledalo brez lošča.

Jeza[uredi]

  • V jezi nihče prav ne ravna.
  • Jeza se začne z nespametjo in konča s kesanjem.
  • Ne prepusti se jezi, saj te bo zapeljala!
  • Boj se človeka, ki se lahko v jezi smehlja!
  • Užitek v jezi je želo.
  • Jeza v nemoči doživlja posmeh.
  • Za jezo koraka kesanje v nogavicah.
  • Jeza povrže slepe mladiče kot psica.
  • Kdor ravna v jezi, stopa v vihar z razpetimi jadri.
  • Kazen v jezi ne pozna niti mere niti smotra.
  • Čas je zdravilo za jezo.

Jezik[uredi]

  • Glava se pozna po jeziku.
  • Jezik je tolmač srca.
  • Jezik nima nog, pa vendar marsikoga brcne.
  • Čas uniči vse, kar je storjeno in jezik vse, kar je treba storiti.

Kesanje[uredi]

  • Kesanje je srcu zdravilo.
  • Za pitje potrebuješ druščino, za kesanje moči.
  • Prepozno kesanje prinese novo škodo.
  • Pozornost je boljša kot kesanje.

Korist[uredi]

  • Nikomur koristen, nikomur drag.

Kritičnost[uredi]

  • Lepi obrazi imajo veliko sodnikov.
  • Pesnikovati ne znamo vsi, zabavljali bi pa vsi radi.

Krivica[uredi]

  • Kdor zagreši krivico, to hitro pozabi, kdor jo utrpi, mu ostane dolgo v spominu.

Laž[uredi]

  • Marsikdo z lažmi tako visoko spleza, da brez vodnika ne more dol.

Ljubezen[uredi]

  • Ljubezen je sladka grenkoba.
  • Ljubezen, ki jo vodi razum, se le redko posreči.
  • Kjer vlada ljubezen, ni treba dosti zakonov.
  • Ko zleze ljubezen v oči, zleze tudi v srce.
  • Materinska ljubezen se ne stara.
  • Ljubezen je čudna stvar: vabimo jo z vrtnicami, odganjamo z metlami.
  • Kjer dvom korenine požene, ljubezen ovene.

Modrost[uredi]

  • Nekoristna modrost je dvakratna neumnost.

Mojster[uredi]

  • Mojstrova roka je najboljše orodje pri hiši.

Molitev[uredi]

  • Kdor gre z usti v cerkev in pusti srce v krčmi, je njegova molitev kot oreh brez jedrca.

Mož[uredi]

  • Mož je Sonce, žena Mesec, mož vlada podnevi, žena ponoči.

Nesreča[uredi]

  • Nesreča ne gre zmeraj tja, za kamor ima veljaven potni list.

Noč[uredi]

  • Noč je bolnikom predolga, zaljubljencem prekratka.

Obljuba[uredi]

  • Kdor seje veliko obljub, žanje veliko kesanja.

Odvetnik[uredi]

  • Advokatova obleka je podložena s kožo ovac.

Pamet[uredi]

  • Tudi najpametnejša mačka zaman išče miši tam, kjer jih ni.
  • Če si pameten, išči prevaro v najlepši vreči.

Ples[uredi]

  • S plesom se začne, s svatbo konča.

Počastnost[uredi]

  • Svinja, ki se obira, mrzlo oblodo požira.

Poroka[uredi]

  • Poroka je trajna veselica in trajen strošek.

Mačka[uredi]

  • Kadar mačke ni doma miši plešejo.
  • Tudi najpametnejša mačka išče miši tam kjer jih ni.

Pravica[uredi]

  • Kdor pri visoki gospodi pravico išče, bo dolgo trkal, preden mu odpro.

Prevara[uredi]

  • Če si pameten, išči prevaro v najlepši vreči.

Prijateljstvo[uredi]

  • Za prijateljstvo morata biti vsaj dva.
  • Kdor sklepa prijateljstvo s sovražniki svojega prijatelja, žali prijatelja.

Prisega[uredi]

  • Prisega je toliko vredna kot človek, toda človek ni vreden toliko kot njegova prisega.

Prostost[uredi]

  • Kdor hoče biti prost, si ne sme želeti dveh reči: žene in dolgov.

Resnica[uredi]

  • Resnica je jed, ki nikomur ne tekne.
  • Resnica ne potrebuje mila, ker je lepa po naravi.
  • Ko resnica prispe na dvor, mora stražiti posteljo.
  • Kdor govori resnico, mu ne manjka sovražnikov.
  • Resnici, moči in navadi se je težko upreti.
  • Kdor gre pridigat resnico, se vrne domov z modrico.
  • Da se pokoplje resnica, je treba veliko lopat.
  • Mnogi vztrajajo pri resnici kot maslo na soncu.
  • Kolikor debelejši naočniki, toliko tanjša resnica.
  • Resnica zmeraj naleti na zaprta vrata.
  • Resnica bije kot zvon.
  • Kdor hodi resnici za petami, mu mimogrede izbije zobe.
  • Resnica ne potrebuje veliko besed, laž jih nima nikoli dovolj.
  • Stara zmota ima več prijateljev kot nova resnica.
  • Resnica je kot blagoslovljena voda, je rekel menih; vsak jo hvali, toda nihče ne mara, da mu jo brizgajo v oči.

Sposobnost[uredi]

  • Ne hodi v vodo globlje, kot lahko plavaš.

Sreča[uredi]

  • Če ti hoče sreča znesti zlata jajca, ji hitro spleti gnezdo.
  • Na kolesu sreče se vozijo štirje: eden se vzpenja, drugi se spušča, tretji je na vrhu, četrti na dnu.
  • Sreča sovraži modre in učene ljudi, ki delajo vse po pameti.

Starost[uredi]

  • Starost je bolnišnica, ki sprejema vse bolezni.
  • Glava se hitreje strga kot noge.
  • Stara metla pozna vsak vogal.
  • Stara metla bolj praska, kot pometa.
  • Za starca je vsak dan nekaj novega.
  • Če starec pleše, se močno praši.
  • Za stare ljudi je vse leto zima.
  • Naj starost še tako skrivamo, zmeraj kje ven štrli.

Upanje[uredi]

  • Upanje je jalova hči lenobe.

Užitek[uredi]

  • Kdor hoče uživati, mora pot prelivati.

Vino[uredi]

  • Učeni naj pijejo vino, neuki pivo, vse druge živali pa vodo.
  • V sodu vina se skriva kup čudes.
  • Vino je tehnica ljudi.
  • Vino pij zmerno, da ti ne pokvari štirih reči: telesa, imetja, duše in časti.

Vojna[uredi]

  • Vojna je sod brez dna.
  • Vojna je kot zlata mreža: kdor jo vrže, ima več škode kot koristi.
  • Kdor hoče imeti vojno, naj se ožei, pa mu ne bo treba daleč hoditi.
  • Vojna zahteva od starih nasvete, od mladih dejanja.
  • Vojna se zlahka začne, težko vojuje in počasi konča.
  • Prazna vreča ne bo začela vojne.
  • Vojna prazni cerkve in polni pokopališča.'

Vzgoja[uredi]

  • Koliko slabša njiva, toliko bolj jo je treba obdelovati.
  • Kolikor prej se začne vzgoja, toliko boljši je sad.

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]


Logotip Wikinavedka Ta članek je škrbina. Slovenskemu Wikinavedku lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.