Molitev

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Molitev.

Navedki[uredi]

  • Ko sem nekoč prišla na petminutno češčenje in molila za nekoga, sem spoznala, da Bog naših molitev ne sprejema vedno za tiste, za katere mi molimo, ampak jih nameni drugim. Tako jim ne olajšujejo njihovega trpljenja v vicah; vendar naša molitev ni izgubljena.[1]
  • [Jezusove besede]: »Moja hči, vse mi povej čisto preprosto in po človeško, s tem mi napravljaš veliko veselje; razumem te, saj sem Bog in človek. Ta preprosta govorica tvojega srca mi je ljubša kakor hvalnice, zložene meni v čast. Vedi, moja hči, čimbolj je preprosta tvoja govorica, tem bolj me privlačiš.«[2]
  • Jezus mi je dal spoznati, kako mora biti duša zvesta v molitvi, kljub nadlogam, suši in skušnjavam, ker je v glavnem od takšne molitve večkrat odvisna uresničitev velikih božjih načrtov; če pa ne vztrajamo v takšni molitvi, prekrižamo tisto, kar je Bog po nas ali v nas hotel dovršiti. Naj si vsakdo zapomni besede: »Ko je bil v grozni stiski, je še bolj goreče molil.«[3]
  • Navada molitve, vaja v obračanju k Bogu in nevidnemu svetu v vsaki dobi, na vsakem kraju, v vsaki nuji – molitev ima naravne učinke v poduhovljanju in dvigovanju duše. Človek ni več to, kar je bil prej, osvojil je nove ideje in postal prepojen z svežimi načeli. (John Henry Newman)[6]
  • Po mojem mnenju notranja molitev namreč ni nič drugega ko prijateljsko srečevanje in zaupen pogovor z njim, za katerega vemo, da nas ljubi. (Terezija Avilska)[7]

Pregovori[uredi]

  • Kdor gre z usti v cerkev in pusti srce v krčmi, je njegova molitev kot oreh brez jedrca. (nemški pregovor)

Viri[uredi]

  1. ^ Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 621.
  2. ^ Prav tam, odlomek 797.
  3. ^ Prav tam, odlomek 872.
  4. ^ Josemaría Escrivá de Balaguer, Pot, Ognjišče, Koper 2005, misel 86.
  5. ^ Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 154.
  6. ^ Papež kardinala Johna Henryja Newmana razglasil za blaženega, Storico.radiovaticana.org, pridobljeno 10. april 2012.
  7. ^ sveta Terezija Avilska, Lastni življenjepis, prevod Stanko Majcen (priredi Janez Zupet), Karmeličanski samostan Sora, Sora 1998, stran 54.

Glej tudi[uredi]