Pojdi na vsebino

Sveti Duh

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Nebeški Jeruzalem; freska v kupoli opatijske cerkve v Melku, Avstrija
(Johann Michael Rottmayr, 1716/1717)

Sveti Duh.

[uredi]
  • Tako sem se bala tega trpinčenja, toda Sveti Duh je mene, grešnico, tako blagoslovil, da me ni več strah nobenih muk. Kako sem srečna! Nisem vedela, da je umreti tako lahko! (Barbara Ko Sun-i po enem še posebej grozovitem mučenju, pri katerem so ji trgali meso)[1]
  • Ko nas Sveti Duh združi s seboj, nas naredi duhovne, znova uvede v raj, vodi v nebeško kraljestvo in v posinovljenje, daje zaupanje, da Boga kličemo Očeta in smo deležni Kristusove milosti, da se imenujemo otroci luči in smo deležni večne slave. (Bazilij Veliki)[2]
  • Poslušaj, kaj ji govori ta žarek: »Nikakor nočem, da bi se kdaj pogubila, takšna je ljubezen, ki ti jo prinašam. In če bi bilo mogoče, bi se zaradi ljubezni, ki ti jo prinašam, raje sam pogubil. Ker pa ljubezen ne more trpeti nobene pomanjkljivosti, sem te prisiljen zapustiti. In kakor bi lahko prek mene dosegla vsakršno blaženost, tako te lahko brez mene zadene vsakršno gorje.« (Katarina Genovska o svoji duši, ki jo je zadel žarek Božje ljubezni, to je Sveti Duh)[3]
  • Stoletja minejo, toda Cerkev je kot resnica, ena je in večna. Bratje, verjemite mi: toliko Svetega Duha imamo, kolikor ljubimo Cerkev. (papež Janez XXIII.)[5]
  • Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. (sveti Pavel, Rim 8,26)
  • Previdni naj bodo ti, ki vsem dobam presojajo enako moč Svetega Duha, kajti novejšo dobo, ki je bliže koncu vekov, je treba bolj ceniti zaradi preobilja milosti, namenjenega poslednjim časom sveta. »V poslednji dneh namreč, govori Gospod, bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo: in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere: in na svoje hlapce in dekle bom izlil od svojega Duha; in mladeniči bodo videli prikazni in starčki bodo gledali v sanjah.« Mi priznavamo in spoštujemo nove prerokbe in nova videnja, ki so prav tako obljubljena, in ostale čudežne moči Svetega Duha, namenjene v pomoč Cerkvi. (Trpljenje sv. Perpetue in Felicite)[7]

Viri

[uredi]
  1. Magnificat, letnik 4, številka 6, junij 2017, stran 186.
  2. Sveti Bazilij, Liber de Spiritu Sancto, 15,36; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 736 (COBISS).
  3. sveta Katarina iz Genove, Razprava o vicah in Duhovni pogovor, prevod Alen Albin Širca, Družina, Ljubljana 2012, stran 42.
  4. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 745 (COBISS).
  5. Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 151.
  6. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, strani 61, 127.
  7. Franc Ksaver Lukman, Kristusovi pričevalci, Mohorjeva družba v Celju, Celje 1983, stran 101.

Glej tudi

[uredi]