Bazilij Veliki
Videz
|
| |
| Rojstvo |
329 Kayseri[d] |
|---|---|
| Smrt |
379 Kayseri[d] |
| Državljanstvo | antični Rim[d] |
| Poklic | teolog, duhovnik, filozof, pisatelj, rimskokatoliški diakon, nadškof, katoliški škof |
Bazilij Veliki, grški škof, pisatelj, svetnik ter cerkveni oče in učitelj, 329 ali 330 – 379.
Navedki
[uredi]- Ko nas Sveti Duh združi s seboj, nas naredi duhovne, znova uvede v raj, vodi v nebeško kraljestvo in v posinovljenje, daje zaupanje, da Boga kličemo Očeta, in smo deležni Kristusove milosti, da se imenujemo otroci luči in smo deležni večne slave.[1]
- Kdor se dotakne mučenčevih kosti, prejme neki delež posvečenja iz milosti, ki je v njih. (o relikvijah)[2]
- Post varuje tiste, ki so še majhni, napravlja mladega človeka treznega, stori starčka častitljivega; sivolasa starost je namreč častitljivejša, če je okrašena s postom. Post je ženam najprikladnejši okras; za brzdo je tistim, ki so v najlepših letih in polni moči; post je varstvo zakonu, devištvu pa daje hrano. Te koristi daje post zasebno v posameznih hišah, v katerih ga goje. Kako pa javno usmerja naše življenje? Naglo napravi mir po vsem mestu in med vsem ljudstvom, po njegovem vplivu potihne vpitje, prepiri se odstranijo, sramotenja potihnejo. Kateri učitelj s svojo navzočnostjo tako hitro ukroti hrup dečkov in deklic, kakor post naglo uduši v mestu nastali nemir? Kdo je s postom postal vinski bratec? Katero razuzdano družbo je kdaj spravil skupaj post? Spogledljivo nasmihanje, kvantaške popevke, nedostojno plesanje – vse to takoj izgine iz mesta, post vse to kakor kak strog sodnik izžene v pregnanstvo. Če bi pri odločanju glede vojne pritegnili post za svojega svetovalca, bi ne bilo nikake ovire za nastanek globokega miru po vsem svetu; saj bi narodi ne vstajali drug zoper drugega in tudi bi se armade med seboj ne spopadale. Niti orožja bi ne kovali, če bi vladal post, ne sodišč ne bi gradili in tudi bi nikogar ne bilo v ječah. Skratka: ne pustinje ne bi imele zločincev, ne mesta sleparjev, ne morja morskih roparjev.[3]
Viri
[uredi]- ↑ Sveti Bazilij, Liber de Spiritu Sancto, 15,36; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 736 (COBISS).
- ↑ Franc Ksaver Lukman, Kristusovi pričevalci, Mohorjeva družba v Celju, Celje 1983, stran 40.
- ↑ Homeliae, Homelia 2,5; v: Pavel VI., Apostolska konstitucija Paenitemini; Apostolska konstitucija Indulgentiarum doctrina, prevod Stanislav Lenič, Nadškofijski ordinariat Ljubljana, Ljubljana 1967, stran 19 (COBISS).
| ||||||||