Dostojanstvo svetega Petra tudi v nevrednem nasledniku ne mine.[1]
Vse v Kristusu prerojene naredi znamenje križa za kralje, maziljenje s Svetim Duhom pa jih posveti za duhovnike, da bi poleg tega našega službenega duhovništva vsi duhovni in razumni kristjani spoznali, da so kraljevskega rodu in deležni duhovniške službe. Kaj je namreč tako kraljevskega kakor vladati svojemu telesu v podrejenosti duha Bogu? In kaj je tako duhovniškega kakor posvečati Gospodu čisto vest in darovati na oltarju svojega srca brezmadežne žrtve pobožnosti?[2]
