Tomaž Akvinski

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 1225
Roccasecca[d], Aquino[d], Kraljestvo Sicilija[d]
Smrt 7. marec 1274
Fossanova Abbey[d], Rim[d], Papeška država[d]
Poklic teolog, profesor, rimskokatoliški duhovnik, filozof, pisatelj, katoliški teolog
Pokopan Church of the Jacobins

Tomaž Akvinski, italijanski dominikanec, duhovnik, filozof, teolog, svetnik in cerkveni učitelj, 1225–1274.

Navedki[uredi]

  • Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom.[2]
  • Po vsem, kar mi je Bog razodel na dan svetega Nikolaja, se mi zdi vse, kar sem zapisal, kot slama. (vzrok za prenehanje pisanja Summe theologie)[5]
  • Kakor je bila ženska tista, ki je prvemu človeku oznanila pogubne besede, je bila ženska tudi tista, ki je apostolom prva oznanila besede življenja.[6]
  • Gospodova molitev je najpopolnejša od vseh molitev. /.../ V njej ne samo prosimo vsega, kar moremo upravičeno želeti, temveč tudi po redu, kakor je treba želeti. Tako nas ta molitev ne samo uči prositi, temveč oblikuje tudi celotno naše teženje.[7]
  • Če bi Bog človeške duše ustvaril tako, da bi svoj um lahko uporabljale kakor angeli, bi bilo njihovo spoznanje splošno in zmedeno, ker še zdaleč nimajo popolnega spoznanja. Da bi lahko resničnost spoznavale popolno in neposredno, so bile izoblikovane tako, da so združene s telesom in tako od otipljivih stvari prejmejo njihovo lastno spoznanje: podobno kot neizobraženega človeka lahko pripelješ do spoznanje le s konkretnimi primeri. Očitno je torej, da je duša združen s telesom, da bi bila popolnejša, ter da se pri umevanju zateka k podobam, ki ji jih dajejo čuti.[8]

Obramba[uredi]

  • Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca. /.../ Samo prvi je hoten, drugi pa ne.[9]
  • Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno. /.../ In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno uporabo opusti in se izogne usmrtitvi drugega. Kajti svoje življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih.[10]

Navedki o njem[uredi]

  • Njegova molitev ne izhaja iz čustvene prevzetosti, ni sestavljena iz strastnih vzklikov, ne hlepi po duhovnih užitkih. V njej se izraža volja, da prosi Boga za vse, kar mora prositi, tako kot mora prositi. (Franc Rode)[12]

Viri[uredi]

  1. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 180.
  2. Sveti Tomaž Akvinski, Collationes in decem praeceptis 6; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen (COBISS).
  3. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, strani 61, 127.
  4. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 127.
  5. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 125.
  6. Magnificat, letnik 4, številka 7, julij 2017, stran 285.
  7. Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,83,9; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2763.
  8. Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae, Ia, q. 89, art. 1, corpus, in fine; v: Fabrice Hadjadj, Kaj je družina?, prevod Jasmina Rihar, Družina, Ljubljana 2015, stran 61.
  9. Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2263.
  10. Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2264.
  11. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 130.
  12. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 130.