Obramba

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search

Obramba.

Navedki[uredi]

  • Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca. /.../ Samo prvi je hoten, drugi pa ne.[1]
  • Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno. /.../ In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno uporabo opusti in se izogne usmrtitvi drugega. Kajti svoje življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih.[2]
  • Podrejenost oblasti in soodgovornost za skupni blagor moralno zahtevata plačevanje davkov, izvrševanje volilne pravice, obrambo dežele. (2240)
  • Upiranje zatiranju s strani političnih oblasti se bo zakonito zatekalo k orožju samo tedaj, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
  1. v primeru nedvomnih, hudih in podaljševanih kršenj temeljnih pravic;
  2. potem ko so bila izčrpana vsa druga sredstva;
  3. brez izzivanja še hujših neredov;
  4. če obstaja utemeljeno upanje na uspeh;
  5. če je nemogoče po pameti predvideti boljše rešitve. (2243)
  • Strogo je treba upoštevati natančne pogoje zakonite obrambe z vojaško silo. Teža take odločitve jo podreja strogim pogojem nravne legitimnosti. Hkrati je potrebno:
  • da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
  • da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
  • da se združi več resnih pogojev za uspeh;
  • da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj je odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja.
Take so tradicionalne prvine, naštete v tem nauku, ki se imenuje nauk o »pravični vojni«. (2309)
  • Kdor brani svoje življenje, ni kriv za uboj, tudi če je prisiljen, da svojemu napadalcu zada smrtni udarec. (2264)
  • Zakonita obramba je lahko ne samo pravica, ampak resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenja drugih, za skupni blagor družine ali države. (2265)
  • Javne oblasti imajo v tem primeru pravico in dolžnost, da državljanom naložijo obveznosti, ki so potrebne za narodno obrambo. (2310)
  • Javne oblasti bodo pravšno poskrbele tudi za primer tistih, ki zaradi vzgibov vesti odklanjajo uporabo orožja, čeprav ostanejo dolžni v drugi obliki služiti človeški skupnosti. (2311)
  • Varovanje skupnega blagra družbe zahteva, da napadalcu onemogočimo, da bi škodoval. Na tej podlagi je prišlo do spoznanja, da ima zakonita javna oblast pravico in dolžnost, da strogo nastopa z ustreznimi kaznimi, v skrajno težkih primerih ni izvzeta niti smrtna kazen. Iz podobnih razlogov imajo nosilci oblasti pravico, da z orožjem odbijejo napadalca na državo. (2266)

Viri[uredi]

  1. Sv. Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2263 (COBISS).
  2. Sv. Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Prav tam, člen 2264.
  3. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993 (COBISS).

Glej tudi[uredi]