Slovenci

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search

Slovenci.

Navedki[uredi]

  • Prisrčno pozdravljam romarje iz Slovenije. Celotni Cerkvi v Sloveniji prinesite mojo hvaležnost za njeno prizadevanje v dobrobit družine. Želim opogumiti vse Slovence, še posebno tiste, ki imajo javno odgovornost, da ohranite družino kot osnovno celico družbe. (papež Frančišek v nagovoru slovenskim romarjem na Trgu svetega Petra med splošno avdienco)[1]
  • Slovenci so bili v stari dobi razdeljeni na več plemen. Po dr. Miklošiču so to: venetski/beneški, karantanski/noriški, panonski, dakijski in bolgarski Slovenci. Mednje so se v 7. stoletju priselili Bolgari, Srbi in Hrvati, v 10. stoletju pa še Madžari. Vsi ti so staroselskim Slovenom zavladali in jih počasi asimilirali. (Josip Šuman)[2]
  • Sprejemamo vas z veseljem kot dobre sinove in hčere, kot zveste otroke, ki so prišli v jubilejnem letu obiskat svetega očeta. Sprejemamo vas z veseljem zlasti zato, ker ste zastopniki Slovencev - to ime veliko pomeni -, ker ste zastopniki onega naroda, ki je bil vedno zvesto udan rimsko katoliški cerkvi in od katerega upamo, da bodo sinovi hodili po istih stopinjah, po katerih so hodili njihovi očetje, da bodo zmagali sedanje in prihodnje težave. V dokaz naše posebne naklonjenosti vam podajamo čudodelne svetinje in želimo, da bi se tudi njene milosti razlile na vas, na vaše sorodnike in prijatelje, na vse katere zastopate. (papež Pij XI. v nagovoru slovenskim romarjem)[3]
  • V slovenskem narodu je veliko lepega in zdravega ter občudovanja vrednega, denimo izumitelji, umetniki, glasbeniki ... tem je treba posvečati pozornost. (Jože Urbanija)
  • Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bílj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: „Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!“! (Ivan Cankar v Kurentu)[4]
  • Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Drzno smo se zarili v Srednjo Evropo in ko se je ta, ob preseljevanju narodov vsa nemirna, zopet umirila, smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi, na točki, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Težko, za nadaljnjo usodo Slovencev odločilno dejstvo! Izgubili smo kmalu svojo politični samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih mogočnikov za našo zemljo. Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal. (Anton Korošec, slovenski politik)[5]
  • Slovenci ne smemo s prekrižanimi rokami čakati, kako nam bo človeštvo rešilo najvažnejše človeške probleme. Saj smo drobci človeštva in dolžni pomagati. Toda le, če vemo, kakšne so razvojne podlage in smeri človeštva, moremo hraniti in braniti, kar je našega. (Milan Vidmar, slovenski elektroinženir in šahist)
  • Slovenski človek, ki vse to ve in nekaj bere, da bi se ne uprl sužnosti? Ti, mož, potomec tistih junaških prednikov, ki so pred Turkom obranili našo deželo, boreč se za križ častni in svobodo zlato, ti da bi se v nevarnosti ne postavil v bran? Ta kmet, sin tistih puntarjev, ki so nekdaj naskakovali tujčeve graščine, ta da bi dopustil, da njegova zemlja, ki je danes svobodna, zopet pride pod kake pritepence? On, ki bi se pravdal za eno brazdo do smrti, da bi dopustil, da vso deželo pograbi tujec? In slovenske žene in dekleta, hčere tistih, ki so nekdaj pesjane polivale z vrelo smolo in ki so še nedavno izpričale svoje junaštvo pobirajoč podpise za našo svobodo v brk tujemu žandarju, ki je strahoval deželo, da bi v sedanji odločilni uri odpovedale? (Janez Janžekovič, slovenski duhovnik in filozof)

Pregovori[uredi]

Viri[uredi]

  1. ^ Papež Slovencem: »Ohranite družino!«, Druzina.si, pridobljeno 17. december 2015.
  2. ^ Josip Šuman, Slovenci - Die Slovenen, Založba Amalietti & Amalietti, 2011, pridobljeno iz: Spletne knjigarne Doria
  3. ^ Janez Ložar, Niti Jud, niti Scit, ampak oče vseh narodov; v: Ti si skala, Akademska zveza, Ljubljana 1934, stran 35, (COBISS).
  4. ^ Slovenska slovnica 1956 Amebis.si pridobljeno 10. december 2017.
  5. ^ Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941

Glej tudi[uredi]