Anton Korošec

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 12. maj 1872({{padleft:1872|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Biserjane[d], Štajerska[d], Avstro-Ogrska[d]
Smrt 14. december 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (68 let)
Beograd[d], Kraljevina Jugoslavija[d]
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic politik, pisatelj, teolog, duhovnik

Anton Korošec, slovenski politik in duhovnik, 1872–1940.

Navedki[uredi]

  • Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje! (iz govora na Krekovem pogrebu 1917)[1]
  • Jaz se ne bojim, niti trenutek se ne bojim več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo! (ob predaji podpisov za majniško deklaracijo marca 1918)[2]
  • Velike nove ideje so z zmagovito silo nastopile posebno ob koncu tretjega leta svetovne vojske. Bliža se novi vek človeštva. Kruta sila meča je do sedaj gospodovala in urejevala svet. Narod, ki je imel močnejše in srečnejše orožje, je neusmiljeno tlačil šibkejšega. Vera v meč je dosegla vrhunec v svetovni vojski. Preživeli smo trenutke, ko se je zdelo da bo i nadalje surova sila vladala nad celim človeštvom. Danes je ta vera v meč za večne čase obsojena. Križano človeštvo vstaja k novemu življenju, k življenju pravice in človekoljublja. Ne na krvavih bojiščih, ampak z razumom, oplojenim s Kristusovo ljubeznijo, naj se v bodoče urede razmere med posameznimi narodi sveta. (ob ustanovitvi slovenskege narodnega sveta avgusta 1918)[3]
  • Nešteti potoki prelite krvi so ustvarili vzvišeno idejo o svetovni pravičnosti. Izraz te ideje je samoodločba naroda. Odstraniti se morajo velike krivice, ki so se godile doslej. Vzvišena ideja o samoodločbi narodov ne zahteva maščevanja za tisočletne krivice, pač pa brezpogojno osvoboditev vseh nesvobodnih narodov. Svet, ki je obstojal iz gospodov in tlačanov, se potaplja v preteklost – na njegovo mesto stopa velika družina svobodnih in enakopravnih narodov. Bliža se dan in uresniči se največja ideja, ki jo je kedaj človeštvo porodilo, ideja o samoodločbi narodov. Slovenski narod se je z vsem upom oprijel te velike odrešilne ideje. Pred več kakor tisoč leti smo imeli svoje kraljestvo, v katerem smo bili svobodni. Takrat je bil naš narod nositelj vseh kulturnih in državnih pravic. Ali kmalu je slovensko kraljestvo propadlo, zgubili smo svobodo ter postali tlačani. V dobi tlačanstva smo se sicer zavedali, da smo Slovenci, da smo tesno spojeni po krvi, veri in jeziku in kulturi, a gospodovali so nam tujci sebi v prid. Državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, so prešle za več kot tisoč let v tuje roke. Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila, ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo. (ob ustanovitvi slovenskege narodnega sveta avgusta 1918) [3]
  • Narod, ki hoče biti nositelj države, ki hoče prevzeti in izvrševati državne pravice v blagor ljudstva, mora zbrati vse državnotvorne moči v enoto. (ob ustanovitvi slovenskege narodnega sveta avgusta 1918) [3]
  • Prepozno je, vaše veličanstvo.
    Majestät, es ist zu spät.
    (odgovor na zadnji avdienci pri cesarju Karlu I., ko mu je ta ponudil samostojno državno enoto za Južne Slovane v okviru Avstrijskega cesarstva)[4]
  • Za edinega resnega nasprotnika, s katerim se moramo baviti, smatram s svojega stališča samo komunistično stranko. Boj prihodnosti bo samo boj med krščansko demokracijo in socializmom. (besede iz leta 1920)[5]
  • Niti za hip ne moremo dvomiti, da pade vse naše življenje še v globlje nižine, če zamre med nami resno znanstveno delo. Zato tudi ne čutimo nobenega navala hvaležnosti do nikogar, ki nam je pomagal do najvišjega kulturnega zavoda, in smatramo s prejšnjo državo, ki naših kulturnih teženj ni razumela, s sedanjo narodno državno tvorbo za zelo neumestno; če bi nas bila prejšnja država nacionalno zadovoljila, bi je ne bili rušili. Ker nas ni, smo pomogli, da je propadla. Če nam je narodna kraljevina dala univerzo, ni storila več nego svojo dolžnost. (o ustanovitvi ljubljanske univerze) [6]
  • Mi hočemo, da smo in ostanemo Slovenci v tej državi sami svoji. To se pravi mi ne mrzimo ne Hrvatov ne Srbov, toda mi hočemo ostati samisvoj narod in se nočemo ne posrbiti, ne pohrvatili. Mi ne zaničujemo kulture drugih in priznavamovrline tudi drugih narodov. Toda mi ljubimo svoje in hočemo zato obraniti in ščititi svojo slovensko kulturo. Mi hočemo ščititi svoje slovensko gospodarstvo, hočemo pa ščititi tudi svoje slovenske žepe, svoje slovenske finance. To je naša avtonomija.[7]
  • Radić je največji lažnivec na političnem polju Evrope. Edina rešitev je nova in močna vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke. Zahtevamo tudi slovensko avtonomijo in v tej avtonomni Sloveniji mora biti tudi Slovenska krajina, kot polnopravna sestra ostalih hčera matere Slovenije. (iz govora v Murski Soboti 1926)[8]
  • Skrbimo za čisto slovensko ozemlje ob avstrijski, madžarski in italijanski meji! Preprečujmo povsod (v vseh panogah) tujerodno ekspanzijo na slovenskem ozemlju! Potenciranje slovenske narodne zavesti in kulture v obrambo proti nevarnostim tujenarodnih navalov! (zapis iz junija 1934)[9]
  • Odklanjamo totalitarno ureditev države, izoblikovano v komunizmu in fašizmu, ki odvzema ostalim družabnim edinicam in poedincem vsako avtonomijo in svobodo! (zapis iz junija 1934)[9]
  • Ne nergajmo, ne podirajmo, ampak gradimo! Proč z nergači iz naših vrst! (zapis iz junija 1934)[9]
  • Moramo potrpeti. Veliko potrpeti. Vojska je neizogibna. Če se nam posreči, da nas ne zapletajo vanjo, bo čez nekaj let Jugoslavija ogromno pomenila. Toda moramo biti pripravljeni, da bo treba Nemcem odstopiti ves naš pridelek, da bodo šli po Donavi in Savi nemški transporti in tudi po suhem morda nemške divizije. Ni izključeno, da bo v Beogradu sedela kaka nemška komisija. A če bomo mogli ostati izven vojne, bomo rešili državo in vse ostalo. (besede uredniku Slovenca Ivanu Ahčinu)[11]
  • Najslabša Jugoslavija je za Slovenijo najboljša rešitev. Izbire nimamo. (besede iz avgusta 1939)[12]
  • Naselili smo se na križišču potov, ki vodijo od severa na jug, od vzhoda na zahod. Drzno smo se zarili v Srednjo Evropo in ko se je ta, ob preseljevanju narodov vsa nemirna, zopet umirila, smo se znašli, najmanjši med slovanskimi narodi, na točki, kjer se stikajo tri velike evropske rase. Težko, za nadaljnjo usodo Slovencev odločilno dejstvo! Izgubili smo kmalu svojo politični samostojnost, menjali gospodarje in gledali borbe tujerodnih mogočnikov za našo zemljo. Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se bilo to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporih tujih sil, ki so si postavile cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. V teh borbah je politično dozorel in zmagal. [13]
  • Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe. (zapis iz leta 1939)[14]
  • Držim, kar morem. Toda če se mi kaj primeri, potem razsul povsod: razpad strank, domovine in države, kaos. Poznam ljudi.[16]

O njem[uredi]

  • Korošec je bil vedno predmet raznih napačnih razlag. Hrvatom se je pogosto zdel nasprotnik hrvaške avtonomije. Srbom se je zadnja leta zdel sovražnik ortodoksne cerkve in zagovornik fašizma. V zadnjih mesecih so ga pogosto sumili pronemških tendenc, predvsem zaradi protižidovskih zakonov. Kljub vsemu ga tisti, ki so ga najbolje poznali, opisujejo kot neomajnega slovenskega nacionalista, prepričanega in zvestega podpornika Jugoslavije, smrtnega sovražnika Nemčije in vnekoliko manjši meri, ker je manj nevaren, fašizma. (T.C. Rapp, britanski generalni konzul) [17]
  • Države Jugoslavije zidarju,
    Rodov slovanskih sprtih zbliževalcu,
    A sloge vseh Slovanov oznanjalcu,
    Neutrudnemu svobode nam čuvarju,
    Trpinov vseh zaščitniku, klicarju,
    Očetov dediščine izvrševalcu,
    Najboljšemu želj naših poznavalcu,
    Ki ljudstvu le je živel oltarju,
    Otrpnilo srce je… Vsi drhtimo…
    Razjokani, zagrnjeni v črnino,
    Obupani v bodočnost zdaj strmimo…
    Šel je od nas. Zapustil nam edino,
    Edino prošnjo je, naj vsi živimo,
    Cel narod: »Za Boga in domovino!« (pesem v časopisu ob njegovi smrti)[18]


Viri[uredi]

  1. [1], Dlib.si, pridobljeno 5. marec 2018
  2. [2], Dlib.si, pridobljeno 4. september 2019
  3. 3,0 3,1 3,2 Komunike o ustanovitvi Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro v Ljubljani, izdan 17. avgusta 1918, sistory.si, pridobljeno 4. september 2019.
  4. Na današnji dan, Siol.net, pridobljeno 1. november 2016.
  5. Delegati KPS, zbrani v cerkvi, Dnevnik.si, pridobljeno 19. avgust 2017.
  6. Prepreke in ovinki do prve slovenske univerze, Rtvslo.si, pridobljeno 4. september 2019
  7. [3], Dlib.si, pridobljeno 4. september 2019
  8. [4], Dlib.si, pridobljeno 15. februar 2018.
  9. 9,0 9,1 9,2 65-letnica smrti dr. Antona Korošca, sls.si pridobljeno 5. marec 2018.
  10. [5], Dlib.si, pridobljeno 4. september 2019
  11. Anatomija neke knjige, Bojan Godeša, Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije , www.academia.edu, pridobljeno 8. avgust 2017.
  12. Najslabša Jugoslavija je za Slovenijo najboljša rešitev, sistory.si, pridobljeno 19. avgust 2017.
  13. Vprašanje domoljubja na Slovenskem v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/Jugoslavije 1918–1941
  14. [6], Dlib.si , pridobljeno 5. marec
  15. Jugoslavija v času, sistory.si, pridobljeno 5. marec 2018
  16. [7], pridobljeno 4. september 2019
  17. Anatomija neke knjige, Bojan Godeša, Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije , www.academia.edu, pridobljeno 8. avgust 2017.
  18. DR. ANTON KOROŠEC – »VODITELJ SLOVENSKEGA NARODA«, pridobljeno 5. marec 2018