France Bevk
 | |
| Rojstvo |
17. september 1890 Zakojca[d] |
|---|---|
| Smrt |
17. september 1970 (80 let) Ljubljana |
| Psevdonimi | Pavle Sedmak |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} SFRJ_crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija[d].svg){kind=small} Avstro-Ogrska[d] |
| Poklic | jezikoslovec, pisatelj, pesnik, urednik, prevajalec, dramatik, bibliograf, bibliotekar, politik |
France Bevk, slovenski pesnik, prevajalec, pisatelj in dramatik, 1890–1970.
Navedki
[uredi]- Tu je moja domovina, tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen. (ob vrnitvi na Goriško, ki je bila pod Italijo leta 1920)[2]
- Pero mi je pri burno snujoči domišljiji pogosto težko dohitevalo misel, naglica pa je bila tudi nekoliko v moji naravi ... Zgodilo se je recimo, da sem dobil iz tiskarne že krtačne odtise za prvo polovico knjige, ko zadnja poglavja še niso bila napisana.[3]
- To je bila v tistih časih, ko smo izgubili šole, liste in društva, edina oblika naše kulturne dejavnosti. Ljudstvo je kupovalo in bralo, neredko iskalo med vrsticami srce tolažilne, odrešilne misli. (o izdajanju slovenskih knjig)[4]
- Taka je naša tolminska zemlja. Tepejo jo in bijejo, boli jo, da vpije in se zvija, umreti ne more, ker je večno živa /.../ Ljudje bodo znali ceniti življenje, ki so ga odkupili s trpljenjem, znali ljubiti zemljo, ki so jo stokrat odplačali s krvjo, tisti stari, po svoji žilavosti in življenjski odpornosti občudovanja vredni ljudje, katerih si ti, bralec, in jaz, ki sem ti z ljubeznijo to povest napisal. (v povesti Umirajoči bog Triglav)[5]
- Da bi to ne bilo pozabljeno, sem prijel za pero. Spomin na »črne brate« naj živi vsaj v teh vrsticah. Ta zgodba naj nam tudi obudi misel na desettisoče naših rojakov za mejami, ki še danes živijo z enako tesnimi občutki, kot so živeli naši dijački. Učimo se iz nje, kako hudo je narodu, ki ne živi v svobodi. In kako moramo ljubiti svojo domovino in iz ljubezni do nje tudi umreti - kot Jerko.[6]
- Dobro knjigo je treba večkrat vzeti v roke, vsakikrat se bralcu odkrijejo lepote in resnice. Branje nam odkriva življenje in svet, nam bogati srce in znanje. To je važno, zakaj brez bogastva srca ni mirnega sožitja med ljudmi in brez znanja ni mogoč napredek, po katerem vsi strmimo.[7]
Kaplan Martin Čedermac
[uredi]- Kaj boste storili zdaj, ko vam hočejo vzeti jezik? Ali boste znali braniti dediščino svojih očetov? Ali boste vedno klonili glave in zajokali, ko ne znate drugega jezika?[8]
- Tudi Slovencem je dal Bog kos siromašne zemlje, ki jo je pa obdaril s posebno lepoto – dal jim je tudi jezik, da v njem govorijo, molijo in pojejo in je tako lep, da se še angelci radujejo, kadar ga slišijo… In greh bi bilo, otroci moji, velik greh, če si damo vzeti, kar smo prejeli iz božjih rok. Ljubite svojo zemljo in svoj jezik![9]
Navedki o njem
[uredi]- Moj oče je naravnost oboževal preprostega človeka, ker je v njem videl pravo bogastvo človečnosti. (Marjan Bevk, njegov sin)[10]
Viri
[uredi]- ↑ Dan zlatih knjig, Osmj.si, pridobljeno 17. december 2018.
- ↑ Iztok Ilich: France Bevk. Ljubljana: DZS, 2004. 437.
- ↑ Iztok Ilich: France Bevk. Ljubljana: DZS, 2004. 441.
- ↑ France Bevk: Bevkova knjiga. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970. 204.
- ↑ Umirajoči bog Triglav, Emka.si, pridobljeno 17. december 2018.
- ↑ MOJ OČE ČRNI BRAT, Tatjana-malec.si, pridobljeno 17. december 2018.
- ↑ 17. september dan zlate knjige, Osvinica.si, pridobljeno 17. december 2018.
- ↑ OPENSKO STRELIŠČE, Anpits.it, pridobljeno 17. december 2018
- ↑ [1], Dso-preddvor.si, pridobljeno 16. december 2018.
- ↑ France Bevk je bil preprost človek, Primorskival.si pridobljeno 17. december 2018.