Rimskokatoliška cerkev

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Stolnica sv. Janeza v Lateranu, Rim

Rimskokatoliška cerkev.

Navedki o njej[uredi]

  • Ko je revolucija [nacionalsocializem] prišla v Nemčijo, sem kot ljubitelj svobode upal, da bodo univerze to svobodo branile, saj sem vedel, da so se vselej hvalile s svojo zavezanostjo resnici; toda ne, univerze so takoj utihnile. Potem sem računal na velike izdajatelje časnikov, katerih ognjeviti uvodniki so svoj čas razglašali ljubezen do svobode. Vendar so bili, podobno kot univerze, v nekaj kratkih tednih utišani. Edino Cerkev se je neposredno upirala Hitlerjevi kampanji za utišanje resnice. Poprej me ni Cerkev nikoli posebej zanimala, zdaj pa občutim veliko naklonjenost in občudovanje, ker se je edino Cerkev pogumno in vztrajno zavzela za intelektualno resnico in nravstveno svobodo. Zatorej sem prisiljen priznati, da to, kar sem nekdaj preziral, zdaj brez pomisleka hvalim. (Albert Einstein o vlogi Rimskokatoliške cerkve v času nacizma)[1]
  • Raje vidim Cerkev, ki trpi in je umazana, saj to pomeni, da je del ljudi. Ne maram pa Cerkve, ki je že popolnoma bolna zaradi svoje izolacije in obsedenosti sama s sabo. (papež Frančišek)[2]
  • Ignacij, imenovan tudi Teofór, Cerkvi, ki je dosegla usmiljenje v veličastvu najvišjega Očeta Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina, in je ljubljena ter razsvetljena v volji tistega, ki je hotel vse, kar biva, po veri in ljubezni Jezusa Kristusa, našega Boga; Cerkvi, ki ima tudi prvenstvo na območju rimskega ozemlja; Cerkvi, ki je vredna Boga, spoštovanja, blagrovanja, hvale, uspeha, čistosti, ki tudi predseduje v ljubezni in se ravna po Kristusovi postavi, ki nosi Očetovo ime, ki jo tudi pozdravljam, v imenu Jezusa Kristusa, Očetovega Sina. Vsem, ki so zedinjeni po mesu in duhu v vsaki njegovi zapovedi, neomajno izpolnjeni z Božjo milostjo in očiščeni vsake tuje barve – v Jezusu Kristusu najlepši pozdrav brez graje. (Ignacij Antiohijski)[3]
  • Pogosto slišimo, da Cerkev zamuja, da ne gre v korak s časom. Cerkev nič ne zamuja, ampak ohranja svojo suverenost in svobodo pred časom. Ne obrača se po vetru. Pred vsemi miselnimi tokovi in ideologijami ostaja zvesta večnemu evangeliju, v zavesti, da nosi sporočilo, ki je primerno za vsak čas. (Franc Rode)[6]

Viri[uredi]

  1. Albert Einstein, revija Time, 23. december 1940; v: Pierre Blet, Pij XII. in druga svetovna vojna, Družina, Ljubljana 2001, stran 344.
  2. Papež želi reformirati Katoliško Cerkev, bogate je pozval, naj podelijo svoje premoženje, Dnevnik.si, pridobljeno 15. december 2013.
  3. Ignacij Antiohijski, Pismo Rimljanom; v: Spisi Apostolskih očetov, prevedel Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 1996, strani 151.
  4. Bosco de Ambrogio, Papež Janez Dobri, Ognjišče, Koper 1967, stran 151.
  5. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 766 (COBISS).
  6. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 44.

Glej tudi[uredi]