Lojze Ude starejši

Rojstvo	18. junij 1896; Križe[d]
Smrt	27. februar 1982 (85 let); Mali Lošinj[d]
Državljanstvo	SFRJ; Kraljevina Jugoslavija[d]; Avstro-Ogrska[d]
Poklic	novinar, zgodovinar, pravnik, pravoznanec, partizan

Lojze Ude, slovenski pravnik, publicist in zgodovinar , 1896–1982.

Navedki

Tukaj, na tem pragu sem se odločil. V tem trenutku je treba narediti nekaj častnega. (o odločitvi, da se vkjuči v boje za severno mejo)^[1]

Borba za priznanje slovenskega naroda v jeziku politike pomeni borbo za samostojno združeno Slovenijo. (v članku leta 1928) ^[2]

Človeku, ki se zaveda z vso jasnostjo, da je slovenstvo kot narod dejstvo in dolžnost in ki se dosledno temu tudi zaveda, da je usoda Slovencev odvisna predvsem od njih samih, od njihove lastne sile duha, srca in razuma, borbenosti in pripravljenosti na žrtve, ne pa od kateregakoli drugega naroda. (v članku leta 1928)^[2]

Vi tukaj postopate, na Ljubelju so pa Nemci. (kmet v Tržiču ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918).^[1]

Lojze Ude je imel izgubo Koroške za največjo nesrečo v svojem življenju. Kot zaveden Slovenec in prepričan domoljub tega ni prebolel. Mejni kamen na vrhu Ljubelja je bil zanj nagrobnik za izgubljeno Koroško. (Janez Kavar, slovenski častnik)^[1]