Anton Trstenjak

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Anton Trstenjak
Portret
Rojstvo 8. januar 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1]
Rodmošci[d]
Smrt 29. september 1996({{padleft:1996|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (90 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija[d]
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Poklic psiholog, filozof, teolog, antropolog

Anton Trstenjak, slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog, * 8. januar 1906, Rodmošci pri Gornji Radgoni, Slovenija, † 29. september 1996, Ljubljana, Slovenija.


Navedki[uredi]

  • Človek sebe v barvah tudi izraža: vsa umetnost vseh časov je priča tega človekovega izražanja. (o barvah)
  • Za človeka, za razliko od rastlin in živali, bi morali reči, da nima barve (rastline in živali jo imajo), pač pa da barve uporablja. (o barvah)
  • Če rečemo, da ima kak predmet svojo barvo, s tem seveda nikakor ne trdimo, da to barvo proizvaja, se pravi, da ima res "svojo" sevalno svetlobo, marveč le, da svetlobo določene barve pretežno odseva, odbija, reflektira ali pa "požira" absorbira, prepušča. (o barvah)
  • Moderni človek, izkoreninjen iz neposrednega življenja, doživlja vedno močneje, da ima tudi gozd dušo, ki diha, in da je potreben ravno tega diha, ki prihaja iz njegovega zelenega ogrinjala. (o gozdu)
  • Harmonijo življenja, ki naj bi človeka osrečevala, črpa človek ne nazadnje tudi iz neizčrpljivih globin gozda, to je pač doživljanje čudovitega skladja, ki vlada v gozdu med drevesom in naravo, med zemljo in nebom. (o gozdu)
  • Gozd nima samo svoje poezije in glasbe, marveč tudi svojo mistiko; pravljičen je, seveda samo za otroško nedolžno srce, ki se podaja v gozd s hrepenenjem po sreči, ne pa z lovsko poželjivimi srci za plenom in dobičkom. (o gozdu)
  • Gozd je za človeka vedno skrivnosten in hkrati kar neznanski. (o gozdu)
  • Človekov odnos do okolja postaja v zadnjih desetletjih vse bolj vprašanje preživetja človeka: gre za preživetje človeka kot vrste. (o okolju)
  • Človek, ki je bil v zadnjem stoletju zmožen razkrojiti celo zadnje kemično nedeljive delce materije, atome, se je nenadno zgrozil, da je zmožen s tem revolucionarnim posegom v naravo docela zrušiti tudi ravnovesje »človek – okolje« in tako privesti svojo progresivno produktivnost do genocida lastne vrste. (o okolju)
  • Eden od ključnih vidikov v razmerju »človek – okolje« je prilagajanje ali adaptacija človeka na okolje; saj brez prave prilagoditve ni pravega razmerja, se zruši ravnovesje. (o okolju)
  • Človek v obleki je človek v svojih delih. (o obleki)
  • Knjige niso drva! (o knjigi)
  • Zato je tudi krivično, ko pravijo, da je bila slovenska Cerkev proti osvobodilni fronti. Saj ni res! Mariborska škofija je obširnejša, pa tudi ljubljanska škofija ni bila v celoti, saj je bila Gorenjska ločena od takozvane Ljubljanske pokrajine in na Gorenjskem ni bilo domobranstva, razen kolikor je bilo kasneje uvoženo iz Ljubljane. Tudi Primorska je bila na strani OF, torej večina slovenske Cerkve ni bila proti![2]
  • Nek pater, ki je bil kot begunec veliko let v tujini in se je imel priložnost pogovarjati s škofom Rožmanom, mi je pripovedoval, da je škof Rožman zadnja leta svojega življenja vpričo njega izjavljal: 'Zdaj čedalje bolj vidim, da bi bilo manjše zlo, če se ne bi z orožjem upirali komunistom.« Škoda, da ni do tega spoznanja prišel že med vojno! Zlo bi sicer bilo, ampak manjše, kakšnih 12.000 ljudi bi lahko še živelo![3]


Navedki o njem[uredi]

  • Trstenjak balancira možnost nove univerzalistične sinteze znanosti, filozofije in religije. Prav zato je oznanjevalec nove dobe, ki šele prihaja. Človek, kakršen je bil akademik Anton Trstenjak, se rodi narodu samo vsakih sto let. (Miran Puconja)[4]
  • Trstenjak ni bil upoštevanja vreden mislec in psiholog. Univerzitetni psihologi so v njegovih genialnih zastavitvah problema, s hipotezo v filozofiji, operacijo v psihologiji in finaliziranjem v antropologiji, videli zgolj »ideološkost«. V zvezi s tem mi je v tistih letih zaupal: »Dim jim ne gre gor.«. (Miran Puconja)[5]
  • Že znotraj teološkega diskurza smo odkrivali zdrav Trstenjakov občutek za ravnotežje med Bogom (transcendenco) in človekom (imanenco). V njegovi knjigi Po sledeh človeka je na zadnji strani napisan njegov življenjski moto: »Za človeka gre.« Še globlje ta postulat izpostavlja v razpravi z enakim naslovom. Ob tem razmišlja o znanem Nietzschejevem vzkliku: »Bog je mrtev!« V odgovor Trstenjak preseneti s parafrazo misleca frankfurtske šole, marksističnega psihoanalitika Ericha Fromma, ki Nietzscheju odgovarja: »Ne Bog, ampak človek je mrtev.« (Miran Puconja)[6]
  • Trstenjak ni bil človek, ki bi pustil, da mu življenje odteka v prazno. (Jože Ramovš)[7]
  • Trstenjak je včasih povedal kakšen srhljiv spomin o tem, kako ga je zasledovalo pol ducata ovaduhov ali kako ga je nekega dne "angel varuh rešil", da ni nasedel nedolžni zanki, v katero so ujeli nekaj njegovih kolegov in prisodili vsakemu po deset let zapora. V tistih razmerah nihče ni mogel svobodno znanstveno delati na področju filozofije, antropologije ali duhovne psihologije (Jože Ramovš)[8]


Zunanje povezave[uredi]


Viri[uredi]