Jože Ramovš

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Rojstvo 13. april 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (76 let)
Državljanstvo  Slovenija
 SFRJ
Poklic teolog, psiholog, antropolog, socialni delavec, publicist

Jože Ramovš.

Navedki[uredi]

  • Že beseda potrpežljivost pove, da je ta lastnost v razmerju s trpljenjem; je mirno prenašanje bolečine in trpljenja. (o potrpljenju)
  • Potrpežljivo prenašanje trpljenja je včasih zelo smiselno, včasih pa prav nesmiselno; nesmiselno je vedno, če je trpljenje rešljivo in bi ga bilo mogoče z zavzetim in dejavnim odnosom odstraniti. (o potrpljenju)
  • Zmožnost zavestne potrpežljivosti je zdravilna, ni frustracija, temveč frustracijska toleranca. (o potrpljenju)
  • Precej potrpežljivosti potrebujete za pametno odzivanje na napake drugih. Zelo veliko potrpežljivosti potrebujete za pametno odzivanje na svoje lastne napake. (o potrpljenju)
  • Ljudski rek pravi, da se dan drži dneva. Prav zato, ker se vsi dnevi "držijo skupaj" v enotnem mozaiku življenja, mora biti vsak izmed njih dodelan. (o dnevu)
  • Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti. (o glasbi)
  • Z branjem smo prišli do velikega dela svojega znanja, branje časnikov nas dan za dnem seznanja z novicami, branje strokovnega in poljudno znanstvenega tiska nas izobražuje, prebiranje leposlovja, modroslovja in duhovnega branja nas duhovno bogati kakor malokaj drugega, branje prijetnih besedil nas razvedri in zabava, in naposled je branje kot biblioterapija tudi zelo dobra metoda pri raznih oblikah osebnostne terapije in urejanja medsebojnih odnosov v družini. (o branju)
  • Pravijo, da bi bilo treba prebrati vsaj po eno leposlovno ali duhovno knjigo na mesec "za dušo" in po eno strokovno ali modroslovno "za pamet"; seveda pa mnogi preberejo veliko več kot toliko, mnogi manj, mnogi pa tako rekoč nič, toda slednji res postajajo čedalje večji kulturni barbari in duhovni ubožci, če pa so strokovnjaki, se bližajo dnevi, ko bo njihovi diplomi dejansko "potekel rok trajanja. (o branju)
  • Zgodovina naše kulture je v svojih etičnih spoznanjih zelo cenila pogum ali srčnost. Skupaj z modrostjo, pravičnostjo in zmernostjo ga šteje med štiri glavne kreposti. (o pogumu)
  • Srčnost, pogum ali po domače korajža je življenjska drža, kjer človek v oteženih ali nevarnih okoliščinah kljub strahu ali malodušju živi in človekuje smiselno. (o pogumu)
  • Pogum ni toliko prirojena značajska lastnost, temveč predvsem osebna etična drža, ki si jo človek postopoma pridobiva in utrjuje z zavestnim ravnanjem. (o pogumu)
  • Resnica je spoznanje in priznavanje resničnosti. Čim jasneje vidimo resničnost, iluzij, zmot in laži, tem manj smo zmožni določati pravilno smer svojega delovanja in sprejemati modre odločitve. (o resnici)
  • Resnici ali resničnosti se ogibljemo, kadar je boleča. Človek mora biti dovolj pogumen in discipliniran, da premaga to bolečino: sprejme neprijetno resnico ali je iskren, ko ga to stane žrtve. (o resnici)
  • Trstenjak ni bil človek, ki bi pustil, da mu življenje odteka v prazno. (o Antonu Trstenjaku)
  • Trstenjak je včasih povedal kakšen srhljiv spomin o tem, kako ga je zasledovalo pol ducata ovaduhov ali kako ga je nekega dne "angel varuh rešil", da ni nasedel nedolžni zanki, v katero so ujeli nekaj njegovih kolegov in prisodili vsakemu po deset let zapora. V tistih razmerah nihče ni mogel svobodno znanstveno delati na področju filozofije, antropologije ali duhovne psihologije. (o Antonu Trstenjaku)
  • Vsako trpljenje je gorje za človeka; mirno sprejemanje nerešljivega trpljenja je božji dar, mirno sprejemanje rešljivega trpljenja pa je lenoba, neumnost, ali pa bolestna nemoč, vsekakor pa nekaj nezdravega. (o trpljenju)

Navedki o njem[uredi]

Zunanje povezave[uredi]


Viri[uredi]