Albert Camus

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Albert Camus
Portret
Rojstvo 7. november 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3][4][5][6][7][8]
Dréan[d]
Smrt 4. januar 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[9][1][2][3][4][5][6][7][8][10][11] (46 let)
Villeblevin[d]
Državljanstvo Flag of France.svg Francija[d][12]
Poklic pisatelj, filozof, romanopisec, novinar, esejist, dramatik, scenarist, sindikalist, avtor, French Resistance fighter
Podpis Albert Camus signature.svg


Albert Camus, alžirsko-francoski pisatelj, 1913–1960.

Navedki[uredi]

  • Med prijatelji ne šteje tisto, kar je izgovorjeno, ampak tisto, česar ni treba izreči. (o prijateljstvu)
  • V človeku je več stvari, ki jih je treba občudovati kot stvari, ki jih je treba prezirati.
  • Človek ima dva obraza: ne more ljubiti, če sam sebe ne ljubi.
  • Edini način, da se motiš, je, da povzročaš trpljenje.
  • En sam stavek dovolj opredeli sodobnega človeka: prešuštvuje in bere časopise.
  • V umetnost se uporabi in obnavlja v dejanju resnične stvaritve, ne v kritiki ali pripombah. (o umetnosti)
  • Vojna je za večino ljudi konec samotnosti; zame je vojna dokončna samotnost. (o vojni)
  • Človek ni popolnoma kriv: ni začel zgodovine; tudi ni popolnoma nedolžen, saj jo nadaljuje. (o zgodovini)
  • V življenju sem spočel vsaj eno veliko ljubezen, katere sem bil vedno predmet. (o ljubezni)
  • Smrt ni nič. Važna je krivica. (o smrti)
  • Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico. (o smrti)
  • Intelektualec je človek katerega razum opazuje samega sebe. (o inteligenci)
  • Kdo bi imel potrebo po usmiljenju, če ne ljudje, ki ne sočustvujejo z nikomer. (o značaju)
  • Absurd je luciden razum, ki ugotavlja svoje meje. (o razumu)
  • Absurd se rodi iz soočenja med človeškimi potrebami in nerazumnim molkom sveta. (o razumu)
  • Vsako uporno dejanje izraža hrepenenje po nedolžnosti in poziv bistvu bivanja. (o resnici)
  • Zlo v svetu je skoraj vedno v nevednosti in dobri nameni lahko prav toliko škodujejo kot zlonamernost, če se jih ne razume. (o zlu)
  • Poznam le eno dolžnost; ta je, da ljubim. (o dolžnosti)
  • Ne hodi pred mano, morda ne bom sledil. Ne hodi za mano, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj.

Viri[uredi]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 RKDartists
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 SNAC — 2010.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Internet Broadway Database — 2000.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Enciclopédia Itaú CulturalSão Paulo: Itaú Cultural, 1987. — ISBN 978-85-7979-060-7
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Nationalencyklopedin — 1999.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 Internet Speculative Fiction Database — 1995.
  9. 9,0 9,1 9,2 Камю Альбер // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  10. 10,0 10,1 10,2 filmportal.de — 2005.
  11. 11,0 11,1 11,2 Indiana Philosophy Ontology Project
  12. LIBRIS — 2018.
  13. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.