Albert Camus

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 7. november 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Dréan[d], francoska Alžirija[d], Francija[d]
Smrt 4. januar 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (46 let)
Villeblevin[d], Yonne[d], Francija[d]
Državljanstvo  Francija[d]
Poklic pisatelj, filozof, romanopisec, novinar, esejist, dramatik, scenarist, član francoskega odporniškega gibanja, pesnik, nogometaš, publicist
Pokopan Cemetery in Lourmarin
Podpis

Albert Camus, alžirsko-francoski pisatelj, 1913–1960.

Navedki[uredi]

  • Med prijatelji ne šteje tisto, kar je izgovorjeno, ampak tisto, česar ni treba izreči. (o prijateljstvu)
  • V človeku je več stvari, ki jih je treba občudovati kot stvari, ki jih je treba prezirati.
  • Človek ima dva obraza: ne more ljubiti, če sam sebe ne ljubi.
  • Edini način, da se motiš, je, da povzročaš trpljenje.
  • En sam stavek dovolj opredeli sodobnega človeka: prešuštvuje in bere časopise.
  • V umetnost se uporabi in obnavlja v dejanju resnične stvaritve, ne v kritiki ali pripombah. (o umetnosti)
  • Vojna je za večino ljudi konec samotnosti; zame je vojna dokončna samotnost. (o vojni)
  • Človek ni popolnoma kriv: ni začel zgodovine; tudi ni popolnoma nedolžen, saj jo nadaljuje. (o zgodovini)
  • V življenju sem spočel vsaj eno veliko ljubezen, katere sem bil vedno predmet. (o ljubezni)
  • Smrt ni nič. Važna je krivica. (o smrti)
  • Grožnja smrtnosti, ki visi nad nami vse ojalovi. Le kri obupa nas lahko oživi; navdušenje zamenja resnico. (o smrti)
  • Intelektualec je človek katerega razum opazuje samega sebe. (o inteligenci)
  • Kdo bi imel potrebo po usmiljenju, če ne ljudje, ki ne sočustvujejo z nikomer. (o značaju)
  • Absurd je luciden razum, ki ugotavlja svoje meje. (o razumu)
  • Absurd se rodi iz soočenja med človeškimi potrebami in nerazumnim molkom sveta. (o razumu)
  • Vsako uporno dejanje izraža hrepenenje po nedolžnosti in poziv bistvu bivanja. (o resnici)
  • Zlo v svetu je skoraj vedno v nevednosti in dobri nameni lahko prav toliko škodujejo kot zlonamernost, če se jih ne razume. (o zlu)
  • Poznam le eno dolžnost; ta je, da ljubim. (o dolžnosti)
  • Ne hodi pred mano, morda ne bom sledil. Ne hodi za mano, morda ne bom vodil. Hodi ob meni in mi bodi prijatelj.

Viri[uredi]

  1. Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 104.