Duhovnik

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Maša svetega Benedikta
(Juan Andrés Ricci, 17. stoletje)

Duhovnik.

Navedki o njem[uredi]

  • Kdor dela za Kristusa, ve, da vedno znova drugi seje in drugi žanje. Ni mu treba nenehno spraševati o sebi; prepušča Gospodu, kaj bo nastalo, in brezskrbno opravlja svoje dolžnosti, osvobojen in brez skrbi za svojo zavarovanost v celoti. Če se danes duhovniki pogosto čutijo preobremenjene, utrujene in zagrenjene (frustrirane), je to zaradi krčevitega iskanja dosežka. (papež Benedikt XVI.)[1]
  • Funkcija »kohanim« (duhovnikov) je bistvena v tem, da ohranja ljudstvo v zavesti njegovega duhovniškega značaja in si prizadeva za to, da kot takšno živi, da bi z vso svojo eksistenco poveličevalo Boga. (Jean Colson; z izrazom »kohanim« so mišljeni starojudovski duhovniki)[2]
  • Poslušajte, bratje moji: če blažena Devica Marija uživa toliko časti, kakor je prav, ker je nosila Odrešenika v svojem telesu; če je blaženi Janez Krstnik vztrepetal in se ni upal dotakniti temena Božjega svetnika; in če častimo grob, v katerem je nekaj časa počival; kako svet, pravičen in vreden mora biti tisti, kateri njega, ki ne bo več umrl, ampak bo vedno živel in je poveličan ter ga želijo videti angeli, drži v rokah, ga prejema s srcem in usti in ga daje drugim, da ga prejemajo. Zavedajte se svojega dostojanstva, bratje duhovniki, in bodite sveti, ker je on svet. In kakor vas je Gospod zaradi te službe počastil bolj kakor vse druge, tako tudi vi njega bolj ko vsi drugi ljubite, spoštujte in častite. (Frančišek Asiški)[3]
  • Glede posvečenja žensk v Katoliški cerkvi je povedal zadnjo jasno besedo sv. Janez Pavel II. in ta ostane. (papež Frančišek, sklicujoč se na dokument Ordinatio sacerdotalis Janeza Pavla II., v katerem poudarja, da je posvečevanje že od Kristusovega časa pridržano samo moškim)[4]
  • Večstoletna izkušnja kaže, da dolgujemo velik del pozitivnih odgovorov na duhovni poklic prav duhovnemu vodstvu in zgledom duhovnikov, ki so bili v sebi in navzven zvesti lastni istovetnosti. (Kongregacija za duhovščino)[5]
  • Gospod Jezus skrbno varuje svoje namestnike na zemlji. Zelo močno je z njimi povezan in mi naroča dajati prednost njihovemu mnenju pred svojim. Spoznala sem njuno medsebojno zaupnost – med Jezusom in duhovnikom. Jezus zagovarja to, kar duhovnik pove, in pogosto se prilagaja njegovi želji, večkrat tudi svoj odnos do človeka podreja mnenju duhovnika. V posebnih milostih sem zelo dobro spoznala, kako daleč Jezus z njimi deli svojo oblast in skrivnost, bolj kakor z angeli. Veselim se tega, ker je vse to v moje dobro. (Favstina Kowalska)[6]
  • K njemu stopite, k živemu kamnu, ki so ga sicer ljudje zavrgli, a je pri Bogu izbran in dragocen. Saj ste vendar živi kamni. Zato se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu. (sveti Peter o »splošnem duhovništvu« po veri napram duhovništvu po posvečenju; 1 Pt 2,4-5)
  • Od svojih otroških dni se ne spominjam duhovnika ali škofa, ki bi bil proti lokalni vladi. Ta je bila po njihovem v očeh Boga vedno odlična in pravšnja. (Spiros Plaskovitis)
  • Duhovniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri spovedi. (Armand Salacrou)
  • Bog ne sme trpeti zaradi neumnosti duhovnikov. (Voltaire)

Viri[uredi]

  1. Joseph Ratzinger, Poklicani v občestvo: Današnji pogled na Cerkev, prevod Anton Štrukelj, Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, Ljubljana 1993, stran 107.
  2. Jean Colson, Ministre de Jésus-Christ ou le Sacerdoce de l'Evangile, Paris 1966, stran 185; v: Joseph Ratzinger, Poklicani v občestvo: Današnji pogled na Cerkev, prevod Anton Štrukelj, Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev in duhovnikov, Ljubljana 1993, stran 104.
  3. sveti Frančišek Asiški, Pismo celotnemu redu 21–24; v: sveti Frančišek Asiški, sveta Klara, Vodilo in življenje, Slovenska kapucinska provinca, Ljubljana 1998, stran 68.
  4. Msgr. Luis Ladaria o dokončnem značaju nauka »Duhovniško posvečenje«, Vaticannews.va, pridobljeno 23. junij 2018.
  5. Kongregacija za duhovščino, Duhovnik, učitelj besede, služabnik zakramentov in voditelj občestva na pragu tretjega tisočletja krščanstva, zbirka Cerkveni dokumenti 86, Družina, Ljubljana 2000, strani 43–44.
  6. Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 1240.