Sokrat

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 469 pr. n. št.
Alopeke[d], Atene[d]
Smrt 15. februar 399 pr. n. št.
Atene[d]
Državljanstvo Atene[d]
Poklic filozof, učitelj, pisatelj, etik

Sokrat, starogrški grški filozof, okoli 470 pr. n. št.–399 pr. n. št.

Navedki[uredi]

  • Bodi vesel glede smrti in vedi, da se nič slabega ne more zgoditi dobremu človeku, ne v življenju in ne po smrti.
  • Izkoristi svoj čas, da se izpopolnjuješ iz tega, kar so drugi zapisali, da tako na lahek način dobiš tisto, za kar so drugi trdo delali.
  • Modrost se začne s čudenjem.
  • Spoznal sem, da ni modrost omogočila pesnikom pisati svojih pesmi, temveč neke vrste gon ali navdih; takega najdemo pri jasnovidcih in prerokih, ki prinašajo vsa vzvišena sporočila in pri tem niti najmanj ne vedo, kaj pomenijo.
  • Pesniki so samo tolmači Boga.
  • Zadovoljstvo je naravno bogatstvo, razkošje je umetna revščina.
  • Zapomni si, da ni ničesar stalnega pri človeških zadevah; zato se izogibaj pretirani vznesenosti v blaginji, kot tudi pretirani potrtosti v nesreči.
  • Ne misli, da so ti zvesti tisti, ki hvalijo vse tvoje besede in dejanja, temveč tisti, ki vljudno grajajo tvoje napake.
  • Iz najglobjih želja se pogosto rodi najhujše sovraštvo.
  • Vse človeške duše so nesmrtne, toda duše pravičnih so nesmrtne in božanske.
  • Da bi našel sebe, misli s svojo glavo.
  • Nikogar ne morem ničesar naučiti – lahko jih le spodbudim k razmišljanju.
  • Težava, moji prijatelji, ni v izogibanju smrti, temveč v izogibanu nepravičnosti – saj je hitrejša od smrti.
  • Bil sem preveč pošten človek, da bi lahko bil politik.
  • Bolje naredi malo na pravi način, kot veliko stvar slabo.
  • Narava nam je dala dve ušesi, dve očesi in samo en jezik – z namenom, da poslušamo in gledamo več kot govorimo.
  • Odkritosrčen človek je vedno otrok.
  • Najmogočnejši način častnega življenja na tem svetu je biti to, kar se delamo, da smo.
  • Smo, kar znova in znova delamo. Odličnost je torej navada.
  • Jasnost, rednost, odsotnost nečimrnosti, iskrenost, preprostost, resnicoljubnost, mirnost, stalnost, nerazdražljivost, prilagodljivost, ponižnost, vztrajnost, celovitost, plemenitost, velikodušnost, dobrodelnost, radodarnost, čistost. Dnevno vadi teh osemnajst ost-i in boš kmalu dosegel nesmrtnost.
  • Smrt je lahko največji človekov blagoslov.
  • Moliti bi morali za blagoslove na splošno, saj Bog najbolje ve, kaj je najboljše za nas.
  • Ne delaj drugim, kar te jezi, če ti to delajo drugi.
  • Zavist je razjeda na tvoji duši.
  • Kar je nespodobno delati, o tem je tudi nespodobno govoriti.
  • Kar se pitja tiče, prijatelj moj, imate moj pristanek. Vino prepoji dušo, blaži nase bridkosti in hkrati prebuja naša čustva.
  • Natančna beseda je najbolj zanesljiva priča za pravično misel.
  • Sem državljan, ne Aten ali Grčije, temveč sveta.
  • Le poroči se. Če dobiš dobro ženo, boš srečen, če pa dobiš slabo, boš filozof. (o filozofiji)
  • Drugi ljudje živijo, da jedo, jaz pa jem, da živim. (o hrani)
  • Vzemi si čas za premislek, ukrepaj pa naglo in odločno. (o času)
  • Zdaj je pa čas, da gremo, jaz v smrt, vi v življenje. A kateri gremo v boljše, je vsakomur prikrito razen bogu. (besede pred smrtjo)
  • Kriton, Asklediu smo dolžni petelina! Skrbi, da ga dobi, in nikar ne pozabi! (zadnje besede)[1]

Viri[uredi]

  1. Platon, Poslednji dnevi Sokrata (Ljubljana: Slovenska matica, 1988) (COBISS)