Blagoje Adžić

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Rojstvo 2. september 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) ali 1931
Pridvorica[d]
Smrt 1. marec 2012({{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Beograd[d]
Državljanstvo Flag of Serbia and Montenegro (1992–2006).svg Jugoslavija
Poklic častnik, vojaška osebnost, politik

Blagoje Adžić, srpski general in zadnji načelnik generalštaba JLA, 1932-2012.

Navedki[uredi]

  • Vodstvo Slovenije je s 36 tisoč oboroženimi možmi krenilo v splošen in najbolj umazan napad na vsakogar, ki je nosil uniformo in oznake JLA. Na žalost nam je vsiljena vojna za obrambo države, zato jo bomo morali sprejeti, saj alternativa v obliki vdaje ali izdaje za nas ne obstaja. Prisilili bomo nasprotnika, da bo spoštoval prekinitev ognja in prenehal z arogantnim obnašanjem, prevzeli bomo nadzor in izvedli stvari do konca.[1]
  • Oficirji, ki niso opredeljeni za Jugoslavijo in niso dorasli sedanji situaciji, naj odidejo iz JLA, izdajalce pa je potrebno ubiti na licu mesta brez milosti in razmišljanja. Enote, ki jim boste poveljevali, morajo do konca izvršiti dobljene naloge, pa če pri tem padejo vsi do zadnjega. Spomnite se Ljubinog groba v NOB. Imamo možnosti, da se angažiramo tako, da bodo vsi narodi Jugoslavije naš dolžnik. Ni nujno, da imamo pri tem mnogo izgub. Tehnična premoč je na naši strani. Vojna ne izbira žrtev. Te izgube v Sloveniji so minimalne izgube, ki so povsem zanemarljive. Toliko mrtvih je v trčenju dveh avtobusov. Od sedaj dalje je strah tisti, ki mora prisiliti nasprotnika na kapitulacijo, to pa pomeni uporabo vse sile, uporabo ognja po vseh, ki se zoperstavljajo našim akcijam.(iz predavanja 5. julija 1991 vcentru vojaških šol v Beogradu 150 oficirjem srbske in črnogorske narodnosti, izbranim za poveljevanje enotam v Sloveniji in na Hrvaškem)[2]

Viri[uredi]