Pojdi na vsebino

Demokracija

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Ustoličevanje karantanskega kneza

Demokracija (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.

[uredi]
  • Naša ureditev ni podobna zakonom sosednjih držav... Dela v dobro večine in ne le manjšine, zato jo imenujemo demokracija. Zakoni obravnavajo enako vse državljane. Za uspeh v družbi je pomembna sposobnost posameznika in ne družbeni položaj... Svoboda, ki jo zagotavlja država, velja tudi v vsakdanjem življenju.. (Periklej, starogrški politik, državnik in vojskovodja)
  • Prej bi bilo treba reči, da gre za demokracijo takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah svobodnjakov, za oligarhijo pa takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah bogatašev, vendar je navadno tako, da je prvih veliko, slednjih pa malo; svobodnih je namreč veliko, bogatih pa peščica. (Aristotel, antični grški filozof)[1]
  • Če bi padla demokracija, bi postala svoboda izražanja, svoboda vesti in vere brez vrednosti. (Franklin Delano Roosevelt, ameriški predsednik)[3]
  • Veliko oblik vladanja so preizkusili in še jih bodo na tem grešnem in bridkem svetu. Nihče se ne slepi, da je demokracija popolna ali vsemogočna. Res je, rekli so, da je demokracija najslabša oblika vladanja razen vseh tistih drugih oblik, ki so jih že občasno poskusili. (Winston Churchill, angleški politik)[4]
  • Demokracija je v tem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko so povedali tisto, kar misliš, da hočeš slišati. (Alan Coren, britanski književnik)
  • Demokracija je najslabša oblika vladavine. Je najbolj neučinkovita, najbolj nerodna, najbolj nepraktična … Modrost spremeni v nemoč in zagotovi zmagoslavje neumnosti, nevednosti, praznega besedičenja in demagogije. Vendar je demokracija edina sprejemljiva oblika družbenega reda, ker je edina združljiva s pravičnostjo. (Robert Briffault, angleško-francoski kirurg in antropolog)[4]

Viri

[uredi]
  1. Kaj bi si o Sanjski službi mislil Aristotel, Metinalista.si, pridobljeno 14. september 2019.
  2. Mussolini: vsi obrazi in vloge, Mladinska.com.
  3. Stari in novi svet, Dlib.si, pridobljeno 6. november 2018.
  4. 4,0 4,1 O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi, Portalplus.si, pridobljeno 5. november 2018.