Fran Saleški Finžgar

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 9. februar 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Doslovče[d]
Smrt 2. junij 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (91 let)
Ljubljana
Psevdonimi Basnigoj, Naum
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija[d]
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Poklic jezikoslovec, pesnik, pisatelj, duhovnik, prevajalec, mladinski pisatelj, dramatik, urednik
Pokopan Centralno pokopališče Žale, Ljubljana

Fran Saleški Finžgar, slovenski duhovnik, pisatelj in prevajalec, 1871–1962.

Navedki[uredi]

  • Gorje narodu, če pognoji travnike z lastno krvjo. Ne bo pasel svojih čred po zelenicah. Sovrag pride in popase s tujo čredo. Sin, če od očeta vse pozabiš, če se ne domisliš niti gomile, kamor zasuješ moj prah, če se napotiš na jug, če odrine ljudstvo za soncem proti zatonu, ne pozabi teh besed. Velik bo Sloven, bival bo v mirnih hišah, rejene bodo njegove črede, svobodno sonce mu bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Če ne, pride tujec, postavi mu peto na tilnik in svobodni postane suženj.[1]
  • Med ljudstvom in inteligenco ne sme biti prepada, temveč mora peljati most z ene strani na drugo. Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkrati. Knjige, ki jih uživa ljudstvo in inteligenca z enakim veseljem, so najboljše, kar jih je človek kdaj napisal.[2]
  • Če je pisateljeva dolžnost pokazati to, česar drugi ne vidijo, je tudi tukaj njegova dolžnost opisovati to, kar je v ljubezni lepega, vzvišenega, nizkotnim očem skritega, junaškega in požrtvovalnega.[3]
  • Rajši so sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež, ki ga noben izgovor ne more izbrisati. Razumljivo je trdno krščansko prepričanje, razumljiva kapitalistična usmerjenost, nerazumljiva in po vesoljnem svetu obsojena pa je drznost, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate. To je bolečina vseh bolečin. (o kolaboraciji in domobrancih)[4]
  • Resnica pa je, da sem zvest Slovenec, vedno socialno čuteč in delaven kot pisatelj in član Akademije znanosti in umetnosti, častni občan Ljubljane in duhovnik. (odgovor na obtožbe italijanskega oficirja, da je komunist)[5]

Viri[uredi]

  1. Gorje narodu, če pognoji travnike z lastno krvjo, Dnevnik.si, pridobljeno 10. september 2019.
  2. Od kajžarskega fantiča do velikega pripovedovalca o preprostih slovenskih ljudeh, Siol.net, pridobljeno 10. september 2019.
  3. MISLI FRANA SALEŠKEGA FINŽGARJA, Revija.ognjisce.si, pridobljeno 10. september 2019.
  4. Turkovo opravičevanje kolaboracije: pod prisilo in manjše zlo, pridobljeno 19. avgust 2017.
  5. Fran Saleški Finžgar – intelektualni upornik!, pridobljeno 19. avgust 2017.