Margareta Puhar

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 6. marec 1818({{padleft:1818|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Janžev Vrh[d]
Smrt 6. marec 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (83 let)
Maribor
Državljanstvo Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Poklic redovnica

Margareta Puhar, ustanoviteljica in prva vrhovna predstojnica redovne kongregacije Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, 1818–1901.

Navedki[uredi]

  • Tu, v ta Maribor nas je Bog poklical, da sprejmemo v varstvo in vzgojo te zapuščene otroke. Dolžne smo, da po teh otrocih storimo tudi kaj za starše. In kaj? Nekaj, kar bi starše in otroke medsebojno povezovalo in bi nekako zaživeli vsaj nekoliko družinsko skupnost in nekaj pravega otroštva. Saj tako slabih družinskih razmer v drugih krajih zlepa ni.
  • Zato, drage sestre, imam le eno željo: “Z zaupanjem v Boga na delo! Prej pa pokleknimo in se za pomoč priporočimo sv. Duhu, Jezusovemu Srcu in sv. Družini.”
  • “Drage sestre, jaz bom iz naše skupnosti v Algersdorfu izstopila. V zaupanju v božjo Previdnost in v rožnovensko Mater Marijo, z dovoljenjem graškega škofa Zwergerja in mariborskega škofa dr. Stepišnika bom vzela nase breme ustanovitve nove kongregacije. Ker se zavedam usodnega tveganja in svoje nemoči, bi želela opravljati molitev nočnih svetih ur pred praznikom rožnovenske Matere božje za pomoč in razsvetljenje. Prosim, vas sestre, ne pustite me samo v teh stiskah. Molite z menoj, da bo ta moja odločitev po božji volji, v božjo slavo in rešitev duš tukajšnje nevzgojene mladine.”
  • Nekaj pa bi vselej priporočila za vedno, ne samo za sedanjo nočno sveto uro. Če želite od Boga sprositi uslišanje svojih prošenj, nikar ne molite z obremenjeno vestjo in prekrški zoper ljubezen do bližnjega.
  • Kako srečna sem in se Bogu, in tudi vam, drage sestre, zahvaljujem za vso pomoč, oporo, za molitev, žrtve in zvestobo pri delu za našo kongregacijo. Bog je dal blagoslov našemu delu pri vzgoji otrok. Po prvotni želji škofa Slomška in poznejši naši želji smo vse moči darovale v prvi vrsti za vzgojo zapuščenih, revnih otrok našega mesta. Zahvalim se vam, ker ste se temu delu z vsem srcem tudi materinsko posvetile. Zdaj na ulicah Maribora ni več videti nobenega zapuščenega otroka. S tem pa vsa beda še ni odpravljena.
  • Naše ustanove naj ostanejo zveste svojemu prvotnemu namenu.
  • Skrb za vzgojo in nego naj najprej posvetijo otrokom iz revnih družin in šele potem tistim, ki so sposobni plačevati celotno oskrbnino oziroma šolnino. Pri tem si posebno prizadevajte, da v naši praksi med revnimi in bogatimi ne bo nikoli nobenih razlik. Prepričana sem, da bo ta dobrodelnost naše Frančiškove ustanove nagrajena z božjim blagoslovom.
  • In za leto 1901, ki ga bomo opolnoči začele, vam ponovim že znano voščilo za zdravje in blagoslov pri delu z mladino.
  • Želim, da bi tudi v bodoče med vami vladala spoštljiva, po božji zapovedi zaželena in blagoslovljena sestrska ljubezen in zvestoba do naše ustanove, pa čeprav boste delale v drugih škofijah in deželah zunaj Slovenije.
  • Prosim, ostanite molitvene, ponižne in skromne ter po svojih večnih zaobljubah Bogu in svojim predstojnikom zveste redovnice tretjega reda svetega očeta Frančiška Asiškega, tega ponižnega, skromnega, pokornega posnemovalca križanega Kristusa.
  • Ta ponižni, pokorni, ubogi Kristus, Frančiškov in naš učlovečeni Bog, ki je po volji nebeškega očeta in iz ljubezni do nas grešnikov dal svoje sveto telo v trpljenje in smrt na križu, je edini vreden, da postane: ”Moj Bog in moje vse!”
  • Drage sestre, želela bi, da bi ta molitev našega svetega očeta Frančiška postala tako rekoč večna molitev tudi našega, Bogu posvečenega življenja. Ob vseh dnevnih opravilih, veselju,trpljenju, zdravju, bolezni, sreči, razočaranjih, molitvi, kesanju, spoznanju napak svojega značaja in nagnjenj naše narave, ki le prerade potrkajo na naš jaz.
  • Zato, drage sestre, prosim, naj bo od jutra do večera, ob vsaki priložnosti našega življenja, ta častilna in prosilna molitev: “Moj Bog in moje vse”, moljena za nas same, za sosestre in predstojnike, za našo kongregacijo, za mladino, za družine, za mnoge tudi nepoznane v naši domovini in sveti Cerkvi češčenje, prošnja in zatrdilo, da naj bo: “Moj Bog in moje vse” mojega in vašega Bogu posvečenega srca večna molitev vsega našega življenja.”
  • Sestre, kako bogat je naš dan, ko ga začenjamo z molitvijo in sveto daritvijo.
  • Združene z božjo Materjo se Bogu zahvaljujemo za milosti, ki jih nam deli v ranem jutru. Prosimo, naj bo z nami ves dan, ko nas kliče dolžnost na delo, ki nam ga je določila božja Previdnost. Opravljajmo ga v božjo slavo, v korist mladine, ki nam je izročena in v naše osebno posvečenje. Božji blagoslov naj bo z nami. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!
  • Ljubi Jezus, ki med nami prebivaš, ostani z nami in našo kongregacijo. Zakraljuj nad nami, saj smo Božja last. Razsvetljuj nas in obrni svoj pogled v našo dušo in daj, da te bomo z vsem srcem častile in ostale zveste zaobljubam, ki smo jih pred teboj, Kralj, obljubile za večno. Blagoslovi naše revno človeško srce, da ne bo nikoli nezvesto tvoji Božji ljubezni, s katero si šel v trpljenje in smrt na križu. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
  • Vse položim v božje srce Jezusovo.[1]

Viri[uredi]

  1. Besede Matere Margarete, Solske-sestre.si