Sveto pismo

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje

Seznam pregovorov.

Seznam[uredi]

Beseda[uredi]

  • Ne bo živel človek ob samem kruhu, temveč od vsake besede, ki izhaja iz ust božjih.

Bogastvo[uredi]

  • Boljše je dobro ime od obilnega bogastva.

Bolečina[uredi]

  • Kdor rani svojega tovariša, mu je dolžan petkratno: za škodo, bolečino, zdravljenje, nedelo in sramoto.

Dan[uredi]

  • Ko se ohladi dan in sence zbeže, vrni se, ljubi moj.
  • Ne govori: Kako, da so bili prejšnji dnevi boljši nego sedanji? Kajti tega ne vprašujejo v modrosti.

Delo[uredi]

  • Če kdo noče delati, naj tudi ne je.
  • Delavcu je spanje sladko.
  • Vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.

Denar[uredi]

  • Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, ker meniš, da se more dar božji dobiti za denar.

Dolžnost[uredi]

  • Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih.

Družina[uredi]

  • Glej, Ezav, brat moj je mož kosmat, jaz pa mož gladek.
  • Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!

Duša[uredi]

  • Železo ga je stiskalo do duše.

Jezik[uredi]

  • Jezika pa ne more ukrotiti noben človek; zlo neukrotljivo je pol smrtnega strupa.

Jok[uredi]

  • Jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so spevi veseli.

Strah[uredi]

  • Strah Gospodov je začetek znanja.

Vino[uredi]

  • Vino vzbuja navdih, čudovito obarva ustvarjalnost, Daje človeku moč najti samega sebe, da je do sveta močan in prisrčen. Tako dobi boječi pogum, molčeči besedo in živahnost, Melanholik smeh, obupani se prerodi močnejši se premika s koraki zmagoslavja.
  • Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi.
  • Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerno pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino!
  • Pri vinu se ne izkazuj junaka, zakaj že mnoge je vino pokončalo!
  • Tudi vino je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselost je vino, če se ob pravem času zmerno pije.
  • Vino in ženske izneverijo pametne.
  • Vino zbuja navdih, čudovito ustvarnost, daje moč najti samega sebe, da je so sveta močan in prisrčen. Tako dobi boječi pogum, molčeči besedo in živahnost, melanholik smeh. Obupani se prerodi in močnejši se giblje s koraki zmagoslavja.

Vojna[uredi]

  • Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova.

Zgodovina[uredi]

  • ... in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.
  • Resnično ti pravim, da me danes, še to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat.
  • Spomin na pravične ostane blagoslovljen, ime brezbožnih pa strohni.

Zlo[uredi]

  • Korenina vsega zla namreč je srebroljubje.

Značaj[uredi]

  • Rahel odgovor odvrača togoto (jezo).

Navedki o njem[uredi]

  • Bog je v svete knjige, ki jih je sam navdahnil, namenoma natrosil težkoč, da bi bili mi prisiljeni marljiveje se vanje poglabljati in jih reševati, pa da bi v lastno korist spoznali svojo omejenost ter se vadili v dolžni ponižnosti. (sveti Avguštin)[1]
  • Ne pozna Kristusa, kdor ne pozna Svetega pisma. (sveti Avguštin)[2]

Viri[uredi]

  1. ^ Pij XII., De afflante Spiritu, Škofijski ordinariat v Mariboru, stran 31.
  2. ^ Prav tam, stran 38.

Glej tudi[uredi]