Bogić Bogićević
 | |
| Rojstvo |
15. maj 1953 (71 let) Ugljevik[d] |
|---|---|
| Državljanstvo |
 Bosna in Hercegovina[d].svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | politik, politični komisar |
Bogić Bogićević, bosansko-srpski politik in član zadnjega predsedstva Jugoslavije, 1953–.
Navedki
[uredi]- Ja jesam Srbin, ali ne po profesiji.
Res sem Srb, vendar ne po poklicu.
(izjava po koncu zasednja predsedstva Jugoslavije 11. marca 1991 , na katerem so glasovali o uvedbi izrednih razmereh. Bogićevićev glas proti je bil odločilen, da izrednih razmer ni bilo.)[1]
- Največja iznajdba na svetu ni letalo, temveč ogledalo. Vanj se človek vsak dan pogleda. Lahko izdate državo, narod, vero, lahko ste nekdanji predsednik, nekdanji minister, a če postanete za časa življenja nekdanji človek, je z vami konec.[2]
- Nacionalisti ne sovražijo le pripadnikov drugega naroda, še bolj sovražijo svoje sodržavljane, ki ne sovražijo drugih.[2]
O njem
[uredi]- Svoje poslanstvo ste uresničili izredno požrtvovalno, ne da bi pri tem mislili na posledice zase in svojo družino. Delovali ste v prepričanju, da je to vaša človeška in moralna dolžnost. Kljub napadom in nerazumevanju ste ostali zvesti svoji humanistični drži. (Milan Kučan, slovenski politik, ob dodelitvi častnega doktorata Ameriške fakultete v BiH Bogićeviću)[2]
- Zame je Bogić Bogićević eden redkih herojev. (Slavoj Žižek, slovenski filozof, na predavanju v Zagrebu 2010)[2]
- Spoštovani gospod Bogićević! Rojstvo slovenske države je v veliki meri vezano tudi na vašo osebnost. Kot član takratnega predsedstva Jugoslavije ste s svojim pogumom in prvinskim razumom odločilno prispevali, da je bilo to rojstvo brez nepotrebnega prelivanja krvi. Če bi tudi drugi člani sledili vašemu zgledu, bi bila vsem jugoslovanskim narodom prihranjena tragedija krvavega razpadanja države, njihov položaj pa že danes bistveno boljši. Dragi gospod Bogićević, Slovenija vam veliko dolguje in to zavest prenašamo tudi na naše potomce. Naš dolg ostaja trajen. Hvala vam! (France Bučar, slovenski politik, v pismo leta 2008)[2]
Viri
[uredi]- ↑ Čas vojne in čas miru, Mladina.net, pridobljeno 28. avgust 2017.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Bogić Bogićević, član jugoslovanskega predsedstva 1989–1991: Ušel strelom naših vojakov, Dnevnik.si, pridobljeno 1. januar 2018.