Dolfe Vogelnik
 | |
| Rojstvo |
Vogelnik Adolf 8. junij 1909 Dunaj[d] |
|---|---|
| Smrt |
22. marec 1987 (77 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |
.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Avstro-Ogrska[d] Država Slovencev, Hrvatov in Srbov[d].svg){kind=small} SHS Kraljevina Jugoslavija[d] |
| Poklic | pravoznanec, univerzitetni učitelj, ekonomist, statistik, demograf |
Dolfe Vogelnik, slovenski profesor in ekonomist, 1909–1987.
Navedki
[uredi]- In vendar je vprašanje slovenskega gospodarstva vprašanje slovenske kulture. Napad nanj je napad zoper našo kulturo, z uspevanjem ali propadanjem našega gospodarstva bo rasla ali ginevala tudi kultura. Narod beračev ni nikdar ustvaril visoke kulture in narod brez kulture ni nikdar mogel zaživeli v svobodi in sreči. Slovensko gospodarstvo nam ni gospodarstvo, ki se je slučajno razvilo na tem koščku zemlje, kjer živimo kompaktno naseljeni, in ki nam nudi neke možnosti zaslužka, ker smo poceni delavna moč, pridni in spretni delavci in vedno pri roki. Ne! Smisel in pomen slovenskega gospodarstva je v tem, da je to vprav slovensko gospodarstvo, to je ono, ki nam edino more zagotoviti naš vsakdanji kruh, obleko in streho, za katerega edinega vemo z gotovostjo, da bomo mogli z njegovo pomočjo, in samo z njegovo, zgraditi vso ono ponosno stavbo slovenske materialne kulture, od cest, mostov in elektr. omrežja, do bolnišnice, univerze in galerij, ki nam je neobhodno potrebna za resnično svobodno življenje.[1]
- Slovensko gospodarstvo je doživljenjska renta našega ljudstva, in je tudi naša največja, trajna, nikdar usahljiva kulturna ustanova. Slovenska kultura bo obstojala ob zdravem slovenskem gospodarstvu, ali je pa ne bo. Če smo se globoko zavedli te tesne povezanosti našega gospodarstva z našo kulturo, če smo jo sprejeli ne le kot neko dejstvo, marveč preobrazili o zavesti v stremljenje, ki nas neprenehoma spremlja ob vsakem koraku na naši gospodarski poti, smo trdno zasidrali poleg misli slovenskega gospodarstva tudi zahtevo po slovenski gospodarski politiki. Nihče nam je ne more odrekati, ker bi nam s tem odrekal pravico do svobodnega in srečnega življenja. In če se nam kdo približuje in zahteva od nas tako žrtev, potem vemo, da je njegova beseda laž in da se za onim najvišjim, kateremu naj žrtvujemo svojo srečo, skriva v resnici ostudna spaka osebne oblastiželjnosti.)[1]
Viri
[uredi]- ↑ 1,0 1,1 Smisel slovenskega gospodarstva, Dlib.si, pridobljeno 13. december 2018