Albert Einstein

Rojstvo	14. marec 1879; Ulm[d], Kraljevina Württemberg[d], Nemško cesarstvo[d]
Smrt	18. april 1955 (76 let); Princeton[d], New Jersey[d], ZDA
Državljanstvo	Nemško cesarstvo[d]; brezdomovinstvo[d]; Švica[d]; Cislajtanija[d]; Weimarska republika[d]; Nemčija; ZDA
Poklic	fizik
Pokopan	Nacionalni muzej zdravja in medicine
Podpis

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, 1879–1955.

Navedki

Ne vem, s kakšnim orožjem bo bojevana tretja svetovna vojna, toda vem s čim bo četrta... palicami in kamni, palicami in kamni! (v pismu ameriškemu predsedniku Harryu Trumanu o grozeči tretji svetovni vojni)

Če se mnogi sramujejo že revnejše obleke in stanovanja, koliko več bi se jih moralo sramovati revnih idej in nazorov.

Nečesa sem se naučil v dolgem življenju: v primerjavi s svetom je vsa naša znanost primitivna in otročja, a je vseeno najdragocenejše, kar imamo.

Sam ne verjamem v kvantno mehaniko, ker ni skladna z idejo, da fizika predstavlja realnost v prostoru in času, kjer ni fantomskih vplivov na daljavo.

Zdrav razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.

Če bi se res motil, bi bil en profesor povsem dovolj. (o knjigi, v kateri ga je 100 nacističnih profesorjev obtoževalo, da je njegova teorija relativnosti napačna)

Verovanje v zunanji svet, ki je neodvisen od opazujočega subjekta, je temelj naravoslovnih znanosti.

Mladi imajo dandanes čudovite ideje, a jim ne verjamem niti besede. (po Heisenbergovem predavanju o načelu nedoločnosti leta 1927)

Fizikalni pojmi so proste stvaritve človeškega duha in niso, kakorkoli že to zveni, enolično določeni z zunanjim svetom.

Pravo vrednost človeka spoznamo najprej, če preiščemo koliko in v kakšnem smislu se je rešil Jaza.

Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež. (o sreči)

Ne verjamem v filozofskem pomenu besede v svobodo človeka. Vsakdo deluje ne le pod nasiljem od zunaj, temveč tudi iz notranjih nujnosti. (o svobodi)

Posedovanje sijajnih novih sredstev za proizvodnjo ni prineslo svobode, temveč skrb in lakoto. (o industrializaciji)

Dokončni cilj vsake teorije je, da naredi neodpravljive osnovne elemente tako preproste in tako maloštevilne, kot je to le mogoče, ne da bi s tem žrtvovala ustreznost opisa kateregakoli izkustvenega podatka.

To navadno parafrazirajo v: Vse mora biti tako preprosto, kot je le mogoče, toda ne bolj.

Življenje je kot vožnja s kolesom. Da bi ohranil ravnotežje, se moraš premikati. (o življenju)

Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan. (o neumnosti)

Ko je revolucija [nacionalsocializem] prišla v Nemčijo, sem kot ljubitelj svobode upal, da bodo univerze to svobodo branile, saj sem vedel, da so se vselej hvalile s svojo zavezanostjo resnici; toda ne, univerze so takoj utihnile. Potem sem računal na velike izdajatelje časnikov, katerih ognjeviti uvodniki so svoj čas razglašali ljubezen do svobode. Vendar so bili, podobno kot univerze, v nekaj kratkih tednih utišani. Edino Cerkev se je neposredno upirala Hitlerjevi kampanji za utišanje resnice. Poprej me ni Cerkev nikoli posebej zanimala, zdaj pa občutim veliko naklonjenost in občudovanje, ker se je edino Cerkev pogumno in vztrajno zavzela za intelektualno resnico in nravstveno svobodo. Zatorej sem prisiljen priznati, da to, kar sem nekdaj preziral, zdaj brez pomisleka hvalim. (o vlogi Rimskokatoliške cerkve v času nacizma)^[1]

To je lestvica o sorazmerjih, ki naredi slabo težavno in dobro lahko (Er ist eine Skala der Proportionen, die das Schlechte schwierig und das Gute leicht macht). (o zlatem rezu v pusmu Le Corbusieru, 1946; v: Modulor, 1953.

Verjamem v Spinozovega boga, ki se odkriva v zakonitem sozvočju sveta, ne v boga, ki se ukvarja z usodo in početjem človeštva. (v odgovoru na telegramsko vprašanje rabija Herberta S. Goldsteina (New York), 24. april 1929: »Ali verjamete v Boga? Stop Odvrnite s 50 besedami.« Einstein je odgovoril z le 25 (nemškimi) besedami. Zamisli boga Spinoze pogosto označuje kot panteizem.

Dajte svojo roko v vročo peč za minuto – zdela se bo kot ura. Sedite z lepim dekletom za eno uro in zdela se bo kot minuta. To je relativnost.^[2]
Uči se od včeraj, živi za danes, upaj za jutri. Pomembno je, da si vedno zvedav.

↑ Albert Einstein, revija Time, 23. december 1940; v: Pierre Blet, Pij XII. in druga svetovna vojna, Družina, Ljubljana 2001, stran 344.
↑ Zalsow (2005), str. 10.