Pojdi na vsebino

Elija

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Portret
Rojstvo 904 pr. n. št.
Tishbe[d]
Smrt 850 pr. n. št.
Jeriho[d]
Državljanstvo Izraelsko kraljestvo[d]
Poklic čudodelnik, prerok

Elija, staroizraelski prerok, okoli 900 pr. n. št. – okoli 849 pr. n. št.

Navedki[uredi]

  • – Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe! (besede Elizeju, Elijevemu nasledniku v preroštvu)
    Naj mi pripade, prosim, dvojni delež tvojega duha. (Elizejeva prošnja)
    – Težke reči prosiš. Če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo tako zgodilo; če pa ne, se ne bo zgodilo. (Elizeju je bilo po tem dano videti Elijevo vnebovzetje; 2 Krn 9-10)

Navedki o njem[uredi]

  • Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride Gospodov dan, veliki in strašni. Obrnil bo srce očetov k sinovom in srce sinov k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom. (Mal 3,23-24)
  • Elija je strastno gorel za postavo in bil zato vzet v nebo. (1 Mkb 2,58)
  • Nato je kakor ogenj nastopil prerok Elija, njegova beseda je žarela kakor plamenica. /.../ Kako zelo si se proslavil, Elija, s svojimi čudeži! Kdo bi se mogel ponašati, da je tebi enak? (Sir 48,1.4)
  • Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev. (Jak 5,17; čutil kakor mi − dobesedno enakostrasten/enakotrpen)
  • »Elija je bil človek kakor mi in podvržen istim strastem kakor mi,« pravi sveti [Jakob], da bi odvrnil kristjane od te krive predstave, ki nas sili, da zavračamo zgled svetnikov, ker ne gre v sklad z našim stanjem. »To so bili svetniki,« govorimo, »to ni za nas.« (Blaise Pascal premišljuje Jak 5,17, Misli 868)[1]
  • Videnja božjega bistva, kot so bila dana svetemu Pavlu, Mojzesu in našemu očetu Eliju, ki si je ob lahnem božjem šumljanju zagrnil obraz, so le bežna, pa se kljub temu sila redko dogajajo, skoraj nikoli ne le malokomu. Bog jih naklanja le tistim, v katerih sta zelo trdna duh Cerkve in božja postava. Takšni so bili zgoraj imenovani možje. (Janez od Križa)[2]

Viri[uredi]

  1. Blaise Pascal, Misli, Mohorjeva družba, Celje 1980, prevedel Janez Zupet.
  2. Janez od Križa, Vzpon na goro Karmel, Družina, Ljubljana 2001, stran 201.
  3. France Rozman, Velika noč: Po pričevanju evangelijev, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1991, stran 117.