Fjodor Mihajlovič Dostojevski

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Skoči na: navigacija, iskanje
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
avtor: Vasilij Grigorjevič Perov, 1872

Fjodor Mihajlovič Dostojevski, ruski pisatelj, 1821−1881.

Navedki[uredi]

  • Ljubezen brez človečnosti je skoraj vedno iz sebičnosti.
  • Očiščenje s trpljenjem je, verjemite mi, manj boleče kot položaj, v katerega spravite krivega z nepremišljeno oprostilno sodbo.[2]
  • Če želite, da bi vas ljudje spoštovali, je nadvse pomembno, da spoštujete sami sebe. Le tako prisilite druge, da vas spoštujejo.[3]
  • Če si se na poti proti cilju začel ustavljati, da bi vrgel kamen v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar dosegel cilja.[4]
  • Ženska — sam vrag ve, kaj je to, jaz ničesar ne razumem.[5]
  • Trpljenje je edini izvor zavesti.[6]
  • Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži.
  • Ne glejte na to, kaj naš človek dela. Poglejte na to, po čemer hrepeni.
  • Razum je podlež. Opravičuje kar je prijetno.[7]

Bratje Karamazovi[uredi]

  • Vsi smo krivi za vse.[8]
  • Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal na zemlji raj.[8]
  • Vzljubiti življenje bolj kot njegov smisel?[8]
  • Ljubše mi je biti s Kristusom kot z resnico.[8]
  • Sem in ljubim.[8]
  • Trpim, torej sem.[8]
  •  »Vsaka ljubezen mora imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?« — »'Ljubi za nič', tako, kakor ljubi Aljoša.«[8]
  • Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.[8]
  • Ali je Bog, ali ga ni?[8]
  • Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga.[8]
  • Nič ni lepšega, globljega in bolj popolnega kot Kristus; ne le, da nič ni, nič ne more biti.[9]

Zapiski iz podtalja[uredi]

  • Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra.[10]
  • Sicer pa: o čem more spodoben človek govoriti z največjim užitkom? Odgovor: o sebi.[10]
  • Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu ... Moj »hozana« je šel skozi preizkušnjo dvoma.[9]

Navedki o njem[uredi]

  • Tvoj oče je bil v tem času veliko bolj vesel in mlajši po zunanjosti od mladeničev svojega časa, ki so po tedanji modi vsi nosili očala in zgledali kot profesorji zoologije. (odgovor matere Dostojevske hčeri, ko se je čudila njej, zakaj je imela kot dvajsetletno dekle pogum omožiti se s človekom pri sedeminštiridesetih)
  • Tekst Dostojevskega se nikoli sam od sebe ne razprostre pred bralcem kakor nekakšna bleščeča in vabljiva preproga, ne daje se mu na voljo, ker ni v skladu z bralčevo »naravo« pa tudi ne z njegovo vsakdanjo in »naravno« izkušnjo ter se zato upira tistemu načinu branja, ki mu pravimo manipulacija in ki se dogaja zgolj kot bralčevo lagodno in samodopadljivo samopotrjevanje. (Dušan Pirjevec)[12]
  • Fantastična resničnost Dostojevskega odkrije izvor stvaritve, pripoveduje nam o svojem Bogu, nesmrtnosti, morali, filozofiji, zločinu, kazni in ljubezni. [...] Kjer drugi končajo svoje zgodbe, Dostojevski začenja in nikoli popolnoma ne zaključi. (Tomaž Pandur)[13]
  • Že lep čas si noben italijanski pisatelj ne upa uperiti pogleda onkraj tiste stene, ki so jo pisatelji kakor Dostojevski prestopili in s tem prišli do svoje veličine. (Ferruccio Parazzoli, italijanski pisatelj in kritik)[14]
  • Zame je Dostojevski eden največjih iskalcev Boga v književnosti, pa njegovi junaki plavajo po zločinih in krvi. Ko pa postavite to v celoto, vidite, da je to iskanje luči. In preko kakšnega trpljenja morajo njegovi junak! In skozi kakšno trpljenje je moral on sam! Če ne bi sam prehodil te poti, ne bi ustvaril takih junakov. (Pavle Ravnohrib)[15]

Viri[uredi]

  1. ^ Radio Ognjišče, Gost; kardinal Tomaš Špidlik, pridobljeno 10. decembra 2006, http://www.ognjisce.si/sakralna/sg191204.htm
  2. ^ Miha Likar, Najdi.si CITATI, pridobljeno 2. februarja 2006, http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Trpljenje
  3. ^ Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Ponižani in razžaljeni (Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1907) (COBISS)
  4. ^ Žarko Tomšič, Maja Gorjanc in Marko Polak, natekočem.si, pridobljeno 12. februarja 2007, http://www.pcmg.si/upload/other/infopak/natekocemsi05-2.pdf
  5. ^ Delo, 1. februar 2007, stran 24
  6. ^ [1] Pregovori
  7. ^ Русские святыни, pridobljeno 21. januar 2009.
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 8,6 8,7 8,8 8,9 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989) Opomba: izdaja je razdeljena na tri knjige (COBISS)
  9. ^ 9,0 9,1 Sodelavci Taize.fr, Pismo 2005: Prihodnost miru, pridobljeno 28. decembra 2006, http://www.taize.fr/sl_article1556.html
  10. ^ 10,0 10,1 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zapiski iz podtalja (Ljubljana: Karantanija, 1995) (COBISS)
  11. ^ Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (Ljubljana: Delo, 2004), stran 366 (COBISS)
  12. ^ Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976) (COBISS) (uvodna študija v zgoraj citiranih Bratih Karamazovih)
  13. ^ Tomaž Pandur, Sto minut, pridobljeno 28. decembra 2006, http://press.festival-lj.si/photoarchive/pandur.doc
  14. ^ Alojz Rebula, Italijanski pisatelji, izgubili ste Boga!, pridobljeno 28. decembra 2006, http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/38B743E753DC86E2C125722E004B341F
  15. ^ Božo Rustja, Gost meseca, pridobljeno 28. decembra 2006, http://www.ognjisce.si/revija/leto2000/feb2000/gost.htm