Friedrich Nietzsche

Rojstvo	Friedrich Wilhelm Nietzsche 15. oktober 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) Röcken, Provinca Saška, Kraljevina Prusija
Smrt	25. avgust 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (55 let) Weimar, Saška - Weimar - Eisenach, Nemško cesarstvo
Državljanstvo	Kraljevina Prusija
Poklic	filozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik
Pokopan	Lützen
Podpis
Spletna stran
pacelli-edition.de/Biographie/14013

Friedrich Nietzsche, nemški filozof in pesnik, 1844–1900.

Navedki

• Le tisti naj bi posedoval, ki ima duha; drugače je bogastvo javna nesreča. (o bogastvu)

• Aristokratska duša samo sebe spoštuje. (o duši)

• Noč je in iz studencev brizgajo višji zvoki. Tudi moja duša je brizgajoči studenec. (o duši)

• Brez glasbe bi bilo življenje zmota. (o glasbi)

• Glasba ponuja strastem sredstvo, da same igrajo. (o glasbi)

• Ljudje bi bili strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. (o svobodi)

• Imamo umetnost, da ne bi umrli od resnice. (o umetnosti)

• Vojna in hrabrost sta izvršili več velikih stvari kot ljubezen do bližnjega. Ne vaša usmiljenost, temveč hrabrost je doslej rešila nesrečnike. (o vojni)

• Kar delamo, ne bodo nikoli razumeli in vedno sprejemali in grajali. (o zgodovini)

• Vsako umetnost, vsako filozofijo, lahko smatramo kot zdravilo za življenje, adjuvant za njegovo rast ali balzam za oboje: vedno se potegujejo za trpljenje in trpeče. (o filozofiji)

• V ljubezni je vedno nekaj nesmisla. Vedno je tudi nekaj pameti v nesmislu. (o ljubezni)

• Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim. (o bolečini)

• Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. (o morala)

• Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kolikor mu manjka razuma. (o razumu)

• Pravi moški želi dvoje: nevarnost in igro. Zato želi ženo kot najnevarnejšo igračko. (o moških)

• Arhitektura je izraz moči s pomočjo oblik.

• Če človečnosti manjka cilj - ali ne manjka tudi človečnost sama? (o cilju)

• Norost je pri posameznikih nadvse redek pojav, pri strankah, družbah, državah in epohah pa pravilo. (o norosti)

• Vsaka radost terja večnost, globoko, globoko večnost.

Tako je govoril Zaratustra

• Če življenje ne bi imelo smisla in bi moral izbrati nesmisel, bi bil tudi zame največji nesmisel najbolj vreden izbire. (o življenju)

• Ljubimo življenje, ne, ker smo vajeni življenja, temveč ker smo vajeni ljubljenja. (o življenju)

• Ljubite mir kot orodje za nove vojne. In kratek mir bolj kakor dolgega. (o vojni)

• Smete imeti samo sovražnike, ki jih moraš sovražiti, ne pa sovražnikov za zaničevanje. (o vojni)

• Veliko preveč se jih rodi: za odvečne je bila iznajdena država! (o vladanju)

• Ljubezen do bližnjega je beg pred samim sabo. (o ljubezni)

• Varuj se napadov svoje ljubezni! Samotni prehitro ponudi roko tistemu, ki ga sreča. (o samoti)

• Moški je za žensko orodje: namen je zmeraj otrok. (o moških in ženskah)

• Sreči moškega se reče: hočem. Sreči ženske se reče: on hoče. (o moških in ženskah)

• Ko greš k ženskam, ne pozabi s sabo vzeti biča. (o moških in ženskah)

• Majhno maščevanje je bolj človeško kakor nobeno. (o maščevanju)

• Uglednejše je narediti se, da nimaš prav, posebej, kadar imaš prav. Samo moraš biti za to zadosti bogat. (o zmoti)

• Veliko kratkih norosti – ljubezen. Dolga neumnost – zakon. (o zakonski zvezi)

• Slabo plačujemo učitelju, če zmeraj ostanemo samo učenci. (o učenju)

• Velike obveznosti ne rodijo, temveč maščevalnost. (o maščevanju)

• Najbolj krivični nismo proti tistemu, ki nam je zoprn, temveč nasproti tistemu, ki nam ni sploh nič mar. (o krivici)

• Življenje je studenec veselja; ampak kjer pije tudi sodrga, so vsi vodnjaki zastrupljeni. (o družbi)

• Pravičnost govori takole: »Ljudje niso enaki.« (o družbi)

• V gorovju je najkrajša pot z vrha na vrh: ampak za to moraš imeti dolge noge. Izreki naj bodo vrhovi: in tisti, katerim govoriš, veliki in postavni. (o izrekih)