Hannah Arendt

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo Hanna Arendt
14. oktober 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Hannover[d]
Smrt 4. december 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (69 let)
Upper West Side, Manhattan, New York[d], New York[d]
Državljanstvo Flag of Germany (1935–1945).svg Nemčija
Flag of the United States.svg ZDA
brezdomovinstvo[d]
Poklic filozofinja, zgodovinarka, pisateljica, politologinja, esejistka, univerzitetna profesorica, sociologinja, avtorica
Spletna stran
hannaharendtcenter.org

Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, 1906-1975.

Navedki[uredi]

  • Veste, levica misli, da sem konzervativka, konzervativcem se včasih zdi, da sem liberalka ali da sem svojeglava ali bogve kaj. In moram reči, da mi je prav malo mar. Mislim, da takšne govorance ne bodo niti malo osvetlile pravih vprašanj tega stoletja. Ne pripadam nobeni skupini. Edina skupina, ki sem ji kdaj pripadala, so bili cionisti. Pa še pri njih sem bila seveda samo zaradi Hitlerja. To je bilo od leta ’33 do ’43. Potem sem izstopila.
  • Največjega zla v zgodovini in še posebej holokavsta niso povzročili fanatiki in sociopati, pač pa navadni ljudje, ki so sprejeli premiso svoje države in sodelovali s predpostavko, da so njihova dejanja nekaj normalnega.
  • Nihče nima pravice ubogati.
  • Mišljenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo. Zanj je potrebna ne le glava, temveč tudi srce, se pravi vživetje, sposobnost zaznave posebnega in slučajnega, ki ju razum ne zmore predvideti.

Viri[uredi]