Janez Vesel Koseski
 | |
| Rojstvo |
12. september 1798 Spodnje Koseze[d] |
|---|---|
| Smrt |
26. marec 1884 (85 let) Trst[d] |
| Državljanstvo |
 Cislajtanija[d] Avstrijsko cesarstvo[d] |
| Poklic | pesnik, pravnik, prevajalec, pravoznanec |
Janez Vesel Koseski, slovenski pesnik in odvetnik, 1798–1884.
Navedki
[uredi]- Kron sedmero bliši v škerlatu sedeža tvojga,
Silnih narodov devet varje ti slavo in dom,
Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja?[1]
- Kdor zaničuje se sam, podlága je tujčevi peti. [2]
- Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos.[2]
- Zame je tedaj to delce le za to važno, ker me je z Vodnikom, Čopom, posredno tudi s Prešernom – tedaj s tremi možmi, katere tako visoko spoštujem – v duševno dotiko pripeljalo. Vsi trije že v grobu počivajo in vedo ceniti poslednje besede moje slabe pesmice. [4]
O njem
[uredi]- Prvi rodoljubni spevi njegovi so velepomembni v dobi našega narodnega preporoda. Z njimi je navdušil Koseski svoje rojake za narodno delo, budil je z njimi narodno zavest. (Makso Pirnat, slovenski učitelj in pisatelj)[2]
- Sodobnike je opajala mogočna ritmika njegovih verzov, posebno njegovih zvenečih heksametrov (...) in odkritosrčen, zdrav patos narodnega ponosa; stari in mladi so jih brali s solznimi očmi. Danes so nam njegove pesmi skoro od kraja neužitne; moti nas njegova gostobesednost, kopičenje istovrstnih izrazov, zlasti pa nezadostno znanje slovenščine, ki ga vodi v slovnične napake. (Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar)[2]
- Pomemben je zaradi domovinskega in religioznega zanosa, s čimer si je tedaj pridobil veliko slavo. Vzpodbudne izreke iz njegovih pesmi so pogosto navajali slavnostni govorniki v času narodnega prebujenja. Postavljali so ga ob Prešerna ali celo nad njega. Bleiweis ga je imenoval Dichterfürst, nekateri novičarji pa Orfej slovenski ali mojster pevcev. (France Koblar, slovenski literarni zgodovinar)[2]
- Sodbe o Koseskem so se z leti spreminjale. Vedno manj so mu bile naklonjene, vedno manj so govorile o njegovi poeziji in vedno več o tem, koliko slabši je od Prešerna. Sodbe segajo od patetičnega brezglavega navdušenja do zavračanja, polnega sovraštva. (Kozma Ahačič, slovenski slavist)[2]
Viri
[uredi]- ↑ »Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo«, Druzina.si, pridobljeno 29. avgust 2019.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 JOVAN VESEL KOSESKI, Revija.ognjisce.si, pridobljeno 29. avgust 2019.
- ↑ [1], Dlib.si, pridobljeno 29. avgust 2019.
- ↑ Ivan Vesel - Koseski, slovenski pesnik; V spomin stoletnice njegovega rojstva, Dlib.si, pridobljeno 29. avgust 2019.