Slovenščina

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search

Slovenščina [slovénščina] / [sloˈʋenʃtʃina] je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Govori ga 2.500.000 govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Sloveniji. Glede na število govorcev ima razmeroma veliko narečij. Slovenščina je zahodni južnoslovanski jezik in eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dualizem - dvojino. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja gajica, pisava imenovana po Ljudevitu Gaju, ki jo je priredil po češkem črkopisu. Slovenska gajica se imenuje slovenica. Pišemo jo od marčne revolucije 1848. Do takrat smo uporabljali bohoričico. Slovenščina je državni jezik v Sloveniji in uradni jezik Republike Slovenije, kot je zapisano v 11. členu Ustave Republike Slovenije.


O njej[uredi]

  • Dragi bralec! In ne vznemirjaj se, če se ti bo najprej zdelo kaj nenavadno in težko, pač pa beri in piši v tem jeziku, kakor sem nekaj časa sam delal. Šele tedaj boš začutil in kmalu videl in spoznal, da se tudi ta naš jezik da lepo pisati in brati, prav tako kakor nemški... (Primož Trubar, avtor prvih tiskanih slovenskih knjig)[1]
  • Ne sramujmo se svojega maternega jezika, preljubi rojaki. Ni tako slab, kot mislite! (Marko Pohlin , slovenski duhovnik in jezikoslovec)[1]
  • Kdo bo torej kratil našim med Muro in Rabo prebivajočim Slovencem te svete božje knjige prevajati na svoj jezik, v katerem edinem razumejo Boga, ko jim govori po prerokih in apostolskih pismih? (Štefan Küzmič, slovenski protestantski duhovnik in pisatelj)[2]
  • Nam mora biti naj ljubši pa naš |Slovenski jezik! To pravico si moramo tudi mi zadobiti. To je perva potreba! Ako zdaj zamudimo, preti našemu narodu poguba; ali pak zdaj vsi naš jezik in narodnost branimo, čaka našiga naroda gosposka sreča! (Matija Majar , slovenski politik in duhovnik) [3]
  • Če posameznik izraža ljubezen do slovenskega jezika, posredno na ta način izraža tudi ljubezen do slovenskega naroda. (Josipina Turnograjska, slovenski pesnica in pisateljica)
  • Naš slovenski jezik je namreč najdražji zaklad, ki nam ga je Bog dal kot narodu, kot Slovencem; zato je gotovo Božja volja, da ga ljubimo, kakor Nemec nemškega ali Lah laškega in da lepo ravnamo z njim in eden drugemu povejmo, kadar vidimo, da kdo tako govori ali piše, kakor jeziku ni primerno, ter ga pači ali kvari. (Stanislav Škrabec, slovenski frančiškanski pater in jezikoslovec,[4]
  • Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot. (Ivan Cankar, slovenski pisatelj)[5]
  • Slovenski borec je bil ponosen na svoj jezik, ki se je v NOB v celoti uveljavil. Prav slovensko poveljevanje je bilo znamenje za slovenskost vojske. (Jaka Avšič, slovenski general in politik)


Viri[uredi]

  1. 1,0 1,1 ">Danes praznujemo dan maternih jezikov, delo.si, pridobljeno 25. februar 2018.
  2. https://sl.wikisource.org/wiki/Predgovor_Nouvega_Z%C3%A1kona
  3. Kaj Slovenci terjamo?, Gorenjskiglas.si, pridobljeno 18. december 2018.
  4. Odmevi, Samostan-kostanjevica.si, pridobljeno 4. januar 2019
  5. Ivan Cankar, Portalplus.si, pridobljeno 6. november 2016.