Primož Trubar

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Primož Trubar

Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, prevajalec in avtor prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku, 1508–1586.

Navedki[uredi]

  • Vsem Slovencem, gnado, mir, milost inu pravo spoznanje božje skozi Jezusa Kristusa, prosim. (Katekizem 1550)[1]
  • Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahku v kratkim času brati navučiti. [2]
  • Stati inu obstati...[2]
  • Rodil sem se v deželi Kranjski na Raščici, ki pripada baronom Turjaškim, po Kristusovem rojstvu v letu 1508. (o svojem rojstnem kraju in letu)[3]
  • "To je dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se prijazno in lepo vede do vseh tujcev. Toda preveč in premočno je praznoverno, zakaj kranjsko in slovensko dobrosrčno ljudstvo hoče vse svoje zadeve pri Bogu, pri Devici Mariji in svetnikih urediti samo s pogostim branjem, poslušanjem in ustanavljanjem maš, z biljami, z darovanjem, z rožnimi venci, z ognjem, s prižiganjem sveč, s procesijami, z blagoslovljeno vodo, s soljo... z daljnim romanjem in z zidanjem novih cerkva (zapis o Slovencih leta 1562)[4]
  • Dragi bralec! In ne vznemirjaj se, če se ti bo najprej zdelo kaj nenavadno in težko, pač pa beri in piši v tem jeziku, kakor sem nekaj časa sam delal. Šele tedaj boš začutil in kmalu videl in spoznal, da se tudi ta naš jezik da lepo pisati in brati, prav tako kakor nemški...

Navedki o njem[uredi]

  • Truber, Dalmatin, Bohorič in tiste dobe verstniki so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere zavili; Bog je njihove greške narodu našemu v dobro obernil po neskončno modri svoji previdnosti, ki dostikrat hudo prostim ljudem dopusti, pa hudo k našemu pridu oberne. (Anton Martin Slomšek, škof)[3]
  • Po Primožu Trubarju, tem božjem daru, smo danes Slovenci Slovenci, ne pa zgolj anonimna raja kateregakoli, zahodnega ali vzhodnega, severnega ali južnega »herrenvolka«; po njem in z njim smo narod, slovenski narod. (Zvone Štrubelj, duhovnik)[5]
  • Dejanje, s katerim je Primož Trubar utemeljil slovenski jezik in književnost, je izraz velike inventivnosti, odločnosti in poguma, seveda pa tudi velike ljubezni do svoje domovine in njenega jezika. (Kozma Ahačič, jezikoslovec)[5]
  • Pokažite mi moža, ki bi bil bolj vreden spomenika od Primoža Trubarja. Ali ne živi v vsaki slovenski knjigi? Ali ni še danes učitelj slovenskemu narodu? (Ivan Tavčar, pisatelj in politik)[5]
  • Ta genialni mož je mnogo več kot samo »oče prve slovenske knjige« - je znanilec slovenske državnosti, je pomembna ali kar usodna postava dokončnega slovenskega duhovnega rojstva. (Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar in politik)[5]
  • Trubar je brezimnemu alpskemu ljudstvu dal ime – Slovenci, prelil živo govorico tega ljudstva v pisano besedo, ustanovil slovensko cerkev in dal Slovencem prvo slovensko šolo. (Jožko Humar, sodnik in pisatelj)[5]
  • Trubar je usoda naše samobitnosti. Če bi v tistem odločilnem trenutku ne bilo njegove naravne samozavesti in ustvarjalnosti, bi verjetno v kakšnem kasnejšem obdobju le stežka kdo mogel združiti Slovence. (Breda Pogorelec, jezikoslovka)[5]
  • Trubar je utemeljil slovensko narodno enoto, ugotovil temeljne prvine slovenske duhovne identitete, dal osnove za razvoj slovenske književne ustvarjalnosti in promoviral slovenski koncept kulture. (Jože Pogačnik, literarni zgodovinar)[5]
  • Primož Trubar bi bil lahko vzor slehernemu slovenskemu intelektualcu v prelomnem času: neuklonljiv, drzen, navkljub biričem, ki so mu bili nemalokrat za petami; evropski in etnocentričen hkrati. (Tone Perčič, pisatelj)[5]
  • Trubar je duhovni predstavnik svojega naroda. Njegova vera in ljubezen sta neomajni. (Francka Premk, filologinja)[5]
  • Primož Trubar je klasik slovenskega prevajalstva. (Janko Moder, prevajalec)[5]
  • Izid prve slovenske knjige ni športni dogodepastoral letterk, ampak je konstitutivno dejanje slovenskega naroda. (Jože Javoršek, pisatelj in pesnik)[5]
  • Primož Trubar je za vsakega Slovenca oče, brat in prerok. (Jože Rajhman, literarni zgodovinar)[5]

Viri[uredi]

  1. ^ Reformacija Za Vsakogar, Trubarforum.si, pridobljeno 21. avgust 2017.
  2. ^ 2,0 2,1 505. Trubarjev rojstni dan - presegamo čas, ustvarjamo, Pesem.si, pridobljeno 21. avgust 2017.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 »Lubi Slovenci!«, Družina.si, pridobljeno 21. avgust 2017.
  4. ^ Primož Trubar, oče slovenske književnosti, Ognjišče.si, pridobljeno 21. avgust 2017.
  5. ^ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 Stati inu obstati - nekoč in danes, Trubarjeva-domacija.si, pridobljeno 21. avgust 2017.