Jaka Avšič

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 24. april 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Ljubljana
Smrt 2. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (81 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija[d]
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Poklic diplomat, politični komisar, politik

Jaka Avšič, slovenski general in politik, 1896–1978.

Navedki[uredi]

  • Pod pogojem, da bomo Slovenci svoji vojski poveljevali v slovenskem jeziku. (odgovor Josipu Vidmarju, ki mu je povedal, da bo na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu predlagal Josip Broza Tita za čin maršala)[1]
  • Slovenci si želimo edino svobodo, vendar ne samo nacionalno, ampak tudi socialno, moralno in narodno v Jugoslaviji, da na svoji zemlji zaslužijo svoj kruh - dobijo in dosežejo tisto plačilo, kakršno bodo sposobni sami ustvariti. ( iz nagovora na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu)[2]
  • Neki študent, Slovenec, mi je povedal o svojem bratu, gojencu prvega letnika vojaške akademije, da mu je rekel, ko je prišel na dopust: ‘Oh Jože, rad bi bil Srb! Koliko je meni težje, ker sem Slovenec.[3]
  • Slovenski borec je bil ponosen na svoj jezik, ki se je v NOB v celoti uveljavil. Prav slovensko poveljevanje je bilo znamenje za slovenskost vojske.[4]
  • Eden izmed dokazov slovenske državnosti (suverenosti) je nastanek slovenskega poveljevanja v partizanskih in rednih enotah slovenske osvobodilne vojske. Slovenski jezik se je takrat uporabljal kot edini v vseh slovenskih vojaških enotah.[5]
  • Za slovenske enote je bilo dovolj in dobrih kadrov, in sicer vse do konca vojne in tudi še 1945. leta v osrednjih ustanovah. Potem se je število Slovencev začelo krčiti. Ko so likvidirali slovenske enote, jih razdelili na vse strani, vsa armada pa je prešla na srbohrvaščino, so Slovenci izgubili voljo, da bi služili v vojaških enotah armade.[6]
  • 29 let je že minilo, odkar si nam slovenskim delegatom ob priliki II. zasedanja AVNOJ-a, torej v teku NOV, dal zagotovilo, da bodo slovenski vojaki po vojni uživali pravico vojaškega poučevanja in poveljevanja na slovenskem jeziku. (pismo Titu)[7]

Navedki o njem[uredi]

  • Čast in slava tebi in tvoji ljubezni do domovine, slovenskega naroda in njene vojske![8]

Viri[uredi]