Maks Fabiani

Rojstvo

Maks Fabiani, slovenski arhitekt, 1865–1962.

Navedki

• Dovršenega mesta, razen v trenutku, ko ga gledamo, ni. Vsak organizem nenehno raste, se razvija, popravlja, spreminja.

• Med svoja najboljša dela moram prišteti rotunde in mnogo paviljonov, ki so mi jih neposredno naročili ali sem jih dobil na natečajih in so stali le kakšen mesec. Te konstrukcije, ki se jih zelo dobro spominjam, moram prišteti med najboljša dela, ki sem jih projektiral

• Ljubljansko meščanstvo si ni ne domneva, kako velik zaklad, žalibog do sedaj še mrtev, ima na Gradu. Strogo je treba paziti, da ne preide kak kos sveta na vrhu grebena ali neposredno pod istim v privatno posest.

• Noben posameznik se ne more popolnoma izločiti iz naroda, iz katerega izhaja. Razumljivo je, da izobražen človek včasih meni, da njegova sposobnost presega vezi in lastnosti naroda, posebno, če izhaja iz mešane družine; toda tudi to prepričanje je bolj ali manj iluzija.

• Kraški človek je drugačen od germanskega Slovenca iz Ljubljane, od madžarskega Hrvata in od turškega Srba čez Uno. Je bolj razgledan, je telesno in duhovno spretnejši, molčeč in trmast.

• O tem, kako potrebno je, da obstajajo različni narodi, tudi najmanjši, ne bom izgubljal besed. Vsak, še tako nepomemben narod je dragocen prispevek v razvoju človeštva. Že dejstvo, da se je ohranil, pomeni, da je šel skozi trdo in dolgo borbo, ki je bila zmeraj delavnica izjemnih lastnosti.

• Pretekla in polpretekla zgodovina dokazujeta, da samo število ne vzdrži surove preizkušnje. Glave so trde in obtežene s politiko. Kar ne pomeni, da Kraševec ni discipliniran in vzoren vojak. Je neverjetno sposoben trdo delati, včasih pa je fizično in mentalno malomaren, skoraj vzhodnjaški. Ne zna se organizirati in ne zna štediti. Pravi Kraševec zmeraj stoka. Vse gre slabo. Pravi, da so bili pretekli časi boljši, da ničesar ne zasluži, tudi ko je maslo po 600 lir za kg. Vse predvidi z gotovostjo. Pesimizem in optimizem sta se na Krasu dobro poročila.

• Mogoče sem pa jaz kriv, da se je Hitler spremenil v zver v človeški podobi, ker sem ga odslovil? No ja … Sicer bi ga pa tako ali tako njegov značaj pripeljal v nacionalsocialistične vode.

• Jaz sem Evropejec!

• Za razumevanje arhitekturnega izraza je najpomembnejša resničnost njenih oblik.

• Prva naloga državne ureditve je ohranitev svoje posebnosti in celovitosti z namenom, da bi zagotovila nemoten razvoj naroda, ki je sestavljen iz velike množice posameznikov z zelo različnimi težnjami … Država sama je podrejena vsem tem zakonom: in je včasih prisiljena napeti vse svoje sile, da se ohrani.

• Stari petelin ne poje več, tudi z umetnimi peresi ne..

• Opredeliti umetnost je težko in nepomembno. Medtem ko je zelo pomembno gojiti čut za preprostost, jasnost, za velike koncepte.

• Počasi se zavedamo, da se lahko naš glas prenese po celem svetu, ker je električni val, kakor tudi vsak drug, neskončen; zato ne more biti končno tudi življenje oziroma njegove posledice, kajti tudi svetloba ugasle zvezde nadaljuje pot po vesolju.

• Znanost, posebno kemija, tehnikain prevozna sredstva bodo neverjetno napredovali. Radio in televizija ter telepatske naprave bodo v splošni uporabi.

Navedki o njem

• Navdihujoč. Fabiani velikih, vendar neutopičnih potez, Fabiani mislec, vizionarski oblikovalec in tehnični revolucionar. Fabiani z ambicijo in zanimivo, starejši je, bolj zanimiva je njegova ambicija. In seveda Fabiani kot subtilen poznavalec prostora. (Boštjan Vuga, slovenski arhitekt)

• Vedno nekaj najdemo: bodisi je bil preveč meščanski, preveč režimski, preveč kontroverzen. Slovenci preprosto ne znamo gojiti lastne identitete. V ZDA bi iz njegove zgodbe naredili film: dvanajsti od štirinajstih otrok z obrobja skozi Ljubljano pride na Dunaj in se razcveti v svetovalca samega prestolonaslednika. Kakšna zgodba! (Boris Zupan, slovenski umetnostni zgodovinar)