Friedrich Nietzsche

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
(Preusmerjeno s strani Nietzsche)
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo Friedrich Wilhelm Nietzsche
15. oktober 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Röcken[d], Kraljevina Prusija[d]
Smrt 25. avgust 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (55 let)
Weimar[d]
Državljanstvo Flag of the Kingdom of Prussia (1803-1892).svg Kraljevina Prusija[d]
Flag of the German Empire.svg Nemčija
Poklic filozof, jezikoslovec, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, univerzitetni profesor, glasbeni kritik, klasični učenjak, avtor
Pokopan Lützen
Podpis Friedrich Nietzsche Signature.svg

Friedrich Nietzsche, nemški filozof in pesnik, 1844–1900.

Navedki[uredi]

  • Le tisti naj bi posedoval, ki ima duha; drugače je bogastvo javna nesreča. (o bogastvu)
  • Aristokratska duša samo sebe spoštuje. (o duši)
  • Noč je in iz studencev brizgajo višji zvoki. Tudi moja duša je brizgajoči studenec. (o duši)
  • Brez glasbe bi bilo življenje zmota. (o glasbi)
  • Glasba ponuja strastem sredstvo, da same igrajo. (o glasbi)
  • Ljudje bi bili strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. (o svobodi)
  • Imamo umetnost, da ne bi umrli od resnice. (o umetnosti)
  • Vojna in hrabrost sta izvršili več velikih stvari kot ljubezen do bližnjega. Ne vaša usmiljenost, temveč hrabrost je doslej rešila nesrečnike. (o vojni)
  • Kar delamo, ne bodo nikoli razumeli in vedno sprejemali in grajali. (o zgodovini)
  • Vsako umetnost, vsako filozofijo, lahko smatramo kot zdravilo za življenje, adjuvant za njegovo rast ali balzam za oboje: vedno se potegujejo za trpljenje in trpeče. (o filozofiji)
  • V ljubezni je vedno nekaj nesmisla. Vedno je tudi nekaj pameti v nesmislu. (o ljubezni)
  • Kako malo imamo domišljije za bolečine, ki jih povzročamo drugim. (o bolečini)
  • Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. (o morala)
  • Vsak ima ravno toliko samovšečnosti, kolikor mu manjka razuma. (o razumu)
  • Pravi moški želi dvoje: nevarnost in igro. Zato želi ženo kot najnevarnejšo igračko. (o moških)
  • Arhitektura je izraz moči s pomočjo oblik.
  • Če človečnosti manjka cilj - ali ne manjka tudi človečnost sama? (o cilju)
  • Norost je pri posameznikih nadvse redek pojav, pri strankah, družbah, državah in epohah pa pravilo. (o norosti)

Tako je govoril Zaratustra[uredi]

  • Če življenje ne bi imelo smisla in bi moral izbrati nesmisel, bi bil tudi zame največji nesmisel najbolj vreden izbire. (o življenju)
  • Ljubimo življenje, ne, ker smo vajeni življenja, temveč ker smo vajeni ljubljenja. (o življenju)
  • Ljubite mir kot orodje za nove vojne. In kratek mir bolj kakor dolgega. (o vojni)
  • Smete imeti samo sovražnike, ki jih moraš sovražiti, ne pa sovražnikov za zaničevanje. (o vojni)
  • Veliko preveč se jih rodi: za odvečne je bila iznajdena država! (o vladanju)
  • Ljubezen do bližnjega je beg pred samim sabo. (o ljubezni)
  • Varuj se napadov svoje ljubezni! Samotni prehitro ponudi roko tistemu, ki ga sreča. (o samoti)
  • Majhno maščevanje je bolj človeško kakor nobeno. (o maščevanju)
  • Uglednejše je narediti se, da nimaš prav, posebej, kadar imaš prav. Samo moraš biti za to zadosti bogat. (o zmoti)
  • Veliko kratkih norosti – ljubezen. Dolga neumnost – zakon. (o zakonski zvezi)
  • Slabo plačujemo učitelju, če zmeraj ostanemo samo učenci. (o učenju)
  • Velike obveznosti ne rodijo, temveč maščevalnost. (o maščevanju)
  • Najbolj krivični nismo proti tistemu, ki nam je zoprn, temveč nasproti tistemu, ki nam ni sploh nič mar. (o krivici)
  • Življenje je studenec veselja; ampak kjer pije tudi sodrga, so vsi vodnjaki zastrupljeni. (o družbi)
  • Pravičnost govori takole: »Ljudje niso enaki.« (o družbi)
  • V gorovju je najkrajša pot z vrha na vrh: ampak za to moraš imeti dolge noge. Izreki naj bodo vrhovi: in tisti, katerim govoriš, veliki in postavni. (o izrekih)

Viri[uredi]

  1. Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 101.