Poželenje

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Poželenje (iz cikla Sedem smrtnih grehov)
(foto: Soffie Hicks)

Poželenje ali pohota, slo.

Navedki o njem[uredi]

  • Zakaj bi se sicer ono opravilo zakoncev prekrivalo in skrivalo celo pred očmi otrok, če ne zato, ker ne morejo opraviti te hvalevredne združitve brez sramotne sle? Prav zaradi nje sta zardela tudi prva dva, ki sta pokrila svoje sramotne ude, katerih se jima pred tem ni bilo sramovati, saj so bili kot delo Boga vredni hvale in slave. Zakrila sta jih, ko sta zardela, in zardela sta, ko sta po svoji nepokorščini začutila nepokorščino svojih udov. (Avguštin iz Hipona o posledicah zaradi nepokorščine Bogu glede zapovedi o drevesu dobrega in slabega)[1]
  • Zato, možje, ljubimo svoje žene in duše naj negujejo telo, da se bodo žene spremenile nazaj v može in telesa nazaj v duše in ne bo več nobene razlike med spoloma, ter začnimo – tako kot pri angelih, kjer ni moža in žene – tudi mi, ki bomo podobni angelom, že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih. Upravičeno bi te lahko pretreslo, če ne bi zatem dejal, začnimo že zdaj biti to, kar nam je obljubljeno v nebesih. Ko pravim, da to začnimo že na zemlji, ne odpravljam narave spolov, temveč odvzemam poželenje in telesno združitev moža in žene, saj apostol [Pavel] pravi: »To pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek. Odslej naj bodo tisti, ki imajo žene, kakor da jih ne bi imeli.« In tudi, ko so Gospoda vprašali, komu izmed sedmih bratov bo žena pripadala ob vstajenju, je dejal: »Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči. Ob vstajenju se namreč ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.« In resnično, ko je med možen in ženo vzdržnost, nehata biti moški in ženska, ampak se, čeprav sta še vedno v telesih, spremenita v angela, v katerima ni niti moža niti žene. Prav to pravi apostol tudi nekje drugje: »Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa. Ni ne Juda, ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.« (Zagovor proti Rufinu 1,29)[2]
  • Obraz mi je bil upadel od posta, a srce mi je v mrzlem telesu gorelo od poželenja in pred človekom, katerega meso je bilo že mrtvo, je plapolal samo ogenj sle. /.../ In kakor mi je Bog priča, ko sem pretočil mnogo solza, ko sem bil dolgo obračal oči proti nebesom, se mi je včasih zazdelo, da sem v zboru angelov. (Pismo 22,7)[3]
  • Ker pa je poželjivost puščena za boj, ne more škodovati tistim, ki ne privolijo vanjo in se ji s Kristusovo milostjo pogumno upirajo. Nasprotno, »če kdo tekmuje, ne dobi venca, če ne tekmuje po pravilih« (2 Tim 2,5). (Katekizem Katoliške cerkve)[4]
  • Če hočemo svoje hudobno poželenje premagati, se moramo navaditi, da samim sebi ne dovolimo vsega, česar si želimo, ampak se navadimo pritrgovati si in se česa vzdržati. (Anton Martin Slomšek)[5]

Pregovori[uredi]

  • Kadar se sla izdaja za ljubezen, je podobna volku v ovčji koži. (ruski pregovor)

Viri[uredi]

  1. Avguštin iz Hipona, Zakonski stan in poželenje, prevedla Nataša Homar, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana 1993, stran 79 (COBISS).
  2. sveti Hieronim, Zagovor proti Rufinu, prevod Neža Sagadin, KUD Logos, Ljubljana 2010.
  3. Prav tam, stran 325.
  4. Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 1264 (COBISS).
  5. Anton Martin Slomšek, Slomškove drobtinice, zbrala in uredila Zmaga Kumer, Družina, Ljubljana 2001, misel za 7. avgust.

Glej tudi[uredi]