Spolni odnos

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Idila
(Léon Bonnat, 1890)

Spolni odnos.

Navedki o njem[uredi]

  • Zakaj bi se sicer ono opravilo zakoncev prekrivalo in skrivalo celo pred očmi otrok, če ne zato, ker ne morejo opraviti te hvalevredne združitve brez sramotne sle? Prav zaradi nje sta zardela tudi prva dva, ki sta pokrila svoje sramotne ude, katerih se jima pred tem ni bilo sramovati, saj so bili kot delo Boga vredni hvale in slave. Zakrila sta jih, ko sta zardela, in zardela sta, ko sta po svoji nepokorščini začutila nepokorščino svojih udov. (o posledicah zaradi nepokorščine Bogu glede zapovedi o drevesu dobrega in slabega)[1]
  • Kogar je Stvarnik obljubil, tega je dal Stvarnik in ne spolna združitev; kdor je rojen, je božje delo.[2]
  • Tudi če se kdo s temi organi združuje s hotnico, je zato tako občevanje naravno, dasi ni hvalevredno, ampak vredno obsojanja. Če pa kdo pri tem uporablja, četudi pri svoji ženi, del telesa, ki ni namenjen spočenjanju, je to protinaravno in nečisto.[3]
  • Naj zakonci v svojem opravilu, čeprav je dovoljeno in častno, ne zardevajo zaradi njega in se ne izogibajo pogledu ter iščejo samote, in ne bo več bolezni! (o prenehanju sramu v primeru prenehanja tabuiziranja spolnosti)[4]
  • Nedopustno in sramotno se tudi z zakonito ženo združi, kdor se izogiba spočetja. To je storil Onan, sin Jude, in ubil ga je zaradi tega Bog.[5]
  • Ko gre za moškost in ženskost, je spolnost kot zelo globoka prispodoba. Moški pride, da ponudi svojo moč, ženska pa moškega povabi vase; dejanje, za katerega sta potrebna pogum, ranljivost in nesebičnost obeh. Poglejte, če se moški v določeni situaciji ne bo ustrezno odzval, potem se ne bo zgodilo nič. Mora se premakniti, njegova moč mora nabrekniti, preden lahko vstopi v žensko. Ljubezen pa prav tako ne bo potrjena, če se ženska ne bo odprla z neverjetno ranljivostjo. Če oba živita, kot je bilo namenjeno, bo moški vstopil v svojo žensko ter ji ponudil svojo moč. »Tam se bo prelil,« v njej, za njo, ona ga bo pritegnila vase, ga objela in ovila. Ko je vsega konec, je on žrtvovan, toda, oh, kako sladka smrt je to. (John Eldredge)[6]
  • Bogu sem obljubila čistost svojega telesa, da bi se nekega dne lahko veselila v njegovi poročni postelji. (sveta Flora)[7]
  • Svet vas uči, da morate o spolnosti razmišljati kot živali, Cerkev pa si želi, da bi se ljubili kot bogovi. (Gregory K. Popcak)[8]
  • Mi smo jasno ugotovili – vsi eksorcisti, da je spolni odnos izven zakona avtocesta za prehajanje hudih duhov iz enega na drugega. Če greste vi v spolni odnos z nekom, s katerim niste poročeni, boste dobili njegove zle duhove; in on vaše ali ona vaše. Nasprotno pa, če sta dva poročena, pa tudi če eden od njiju ima hude, zle duhove, pa ne gredo čez, če tisti mož, žena tega noče. Zakrament te varuje. (Peter Vrabec)[9]

Viri[uredi]

  1. Avguštin iz Hipona, Zakonski stan in poželenje, prevedla Nataša Homar, Študentska organizacija Univerze, Ljubljana 1993, stran 79 (COBISS).
  2. Prav tam, stran 89.
  3. Prav tam, stran 98.
  4. Prav tam, stran 117.
  5. Avguštin iz Hipona, De coniugiis adulterinis, 1, II, n. 12; v: papež Pij XI., Okrožnica papeža Pija XI o krščanskem zakonu, Leonova družba, Ljubljana 1931, stran 17 (COBISS).
  6. John Eldredge, Divji v srcu, prevod Nina Petelinšek Munoz, Društvo Zaživi življenje, Log pri Brezovici 2014, stran 187.
  7. Magnificat, letnik 3, številka 10, oktober 2016, stran 82.
  8. Gregory K. Popcak, Sveta spolnost, prevedla Maja Bevk, Emanuel, Ljubljana 2018, stran 115.
  9. Pogovor z eksorcistom, Youtube.com, 1.08.39–1.09.25, pridobljeno 25. november 2019.