Hudič

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov

Hudič, padli angel v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Navedki[uredi]

  • Napočil je dan, ko so prišli Božji sinovi [angeli] in se postavili pred Gospoda. Med njimi je prišel tudi satan.
    Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?«
    Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.«
    Gospod je rekel satanu: »Si kaj mislil v svojem srcu na mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji, mož je popoln in iskren, boji se Boga in se varuje hudega.«
    Satan pa je odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga? Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi. Samo iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, resnično, v obraz te bo preklinjal!«
    In Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, naj bo v tvoji roki, le nanj ne izteguj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja. (Jb 1,6-12)
  • Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«
    On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«
    Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«
    Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
    Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.«
    Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
    Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli. (Mt 4,1-11)
  • Ko je [obsedenec] od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!«
    Jezus mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?«
    »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,« in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.
    Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj.
    Duhovi so Jezusa prosili: »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!«
    Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem. (Mt 5,6-13)
  • Tudi nekateri Judje, ki so hodili naokrog in izganjali hudobne duhove, so poskušali pri zarotitvah klicati ime Gospoda Jezusa. Govorili so: »Zaklinjam vas pri Jezusu, ki ga oznanja Pavel.« Neki Skevá, ki je bil judovski véliki duhovnik, je imel sedem sinov; tudi ti so to delali. Toda hudobni duh jim je odgovoril: »Jezusa poznam in tudi za Pavla vem. Kdo pa ste vi?« In človek, v katerem je bil hudobni duh, je planil nanje, jih vse obvladal in potolkel, tako da so goli in ranjeni zbežali iz njegove hiše. To se je razvedelo med vsemi Judi in Grki, ki so prebivali v Efezu; vse je obšla velika groza in poveličevali so ime Gospoda Jezusa. (Apd 19,13-17)

Navedki o njem[uredi]

  • Pravi Satan ni jezen, uporen, v črno oblečen golobradec, ampak gospod v pražnji obleki, ki se v Gornjo Radgono pripelje z mercedesom, da bi otrokom prodajal droge. (Branko Cestnik na Trstenjakovih večerih)
  • Ko sem videla njihovo grozno sovraštvo do mene, sem prosila svojega angela varuha za pomoč. In kmalu se je pojavila pred menoj bela, svetleča se postava angela varuha, ki mi je rekel: »Ne boj se, nevesta mojega Gospoda, ti duhovi ti ne bodo nič hudega storili brez njegovega dovoljenja.« Takoj so zli duhovi izginili, moj zvesti angel varuh pa me je v vidni podobi spremljal vse do doma.[5]
  • O usmiljeni Bog, ti nas ne zaničuješ, pač pa nas nenehno obsipavaš s svojimi milostmi, delaš nas vredne tvojega kraljestva in v svoji dobroti z ljudmi napolnjuješ prostor, ki so ga zapustili nehvaležni angeli. Bog velikega usmiljenja, ki si svoj pogled odvrnil od upornih angelov in ga obrnil k skesanemu človeku, naj bo čast in slava tvojemu nepojmljivemu usmiljenju.[6]
  • Vsak od nas lahko reče skušnjavcu: Za razliko od tebe nisem bil vržen iz nebes zaradi tvojega napuha. Po krstu sem postal eno s Kristusom, zato se moraš ti do tal prikloniti pred menoj. (Gregor Nazianški)[7]
  • Ker je krivično ubil našega Odrešenika, ki ni storil nobenega greha, je hudič moral osvoboditi vse tiste, ki jih je posedoval po pravici. (Izidor Seviljski)[8]
  • Hudobec napove mnogo resničnih stvari, ki so v skladu z razumom in ki se izpolnijo, zato da človeka laže prevara. (Janez od Križa)[9]
  • Zakaj vsi bogovi ljudstev so demoni, Gospod pa je naredil nebesa. (Ps 96,5 v Septuaginti in Vulgati; v Slovenskem standardnem prevodu besedo demoni nadomešča beseda ničevosti; to je bilo tudi splošno prepričanje kristjanov v Rimskem imperiju: da je češčenje poganskih bogov dejansko češčenje demonov)
  • Farizeji pa so to slišali in dejali: »Ta izganja demone zgolj z Bélcebubom, poglavarjem demonov.« Ker je poznal njihove misli, jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala. Če torej satan izganja satana, je proti sebi razdeljen – kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo? In če jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki. Če pa jaz z Božjim Duhom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo. (Jezus Kristus, Mt 12,24-28)
  • Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih brez vode in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: »Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.« Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku. Tako bo tudi s tem hudobnim rodom. (Jezus Kristus, Mt 12,43-45)
  • Simon, Simon! Glej, satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se boš nekoč spreobrnil, utŕdi svoje brate. (Jezus Kristus, Lk 22,31)
  • Med večerjo je hudič Judu Iškarijotu, Simonovemu sinu, že položil v srce namen, da Jezusa izda. /.../ Tedaj je [Jezus] pomočil grižljaj, ga vzel in dal Judu, sinu Simona Iškarijota. Ko je ta vzel grižljaj, je šel satan vanj. Jezus mu je tedaj rekel: »Kar nameravaš storiti, stôri hitro.« (Jn 13,2.26-27)
  • Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. (Jak 4,7)
  • Bog še angelom, ki so storili greh, ni prizanesel, temveč jih je strmoglavil v podzemlje in jih dal v verige mračnega brezna, da bodo zastraženi do sodbe. (2 Pt 2,4)
  • Tudi angele, ki niso obvarovali svoje oblasti, ampak zapustili svoje bivališče, hrani [Gospod] večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne. (Jud 1,6)
  • Pa se vendar sam nadangel Mihael, ko se je pravdal s hudičem in prepiral za Mojzesovo truplo, hudiča ni upal tožiti s preklinjanjem, ampak je rekel: »Gospod naj te kaznuje!« (Jud 1,9)
  • Zli duh veliko škoduje s tem, da dušam, predanim notranji molitvi, vceplja napačno mnenje o ponižnosti, da bi preprečil njen nagel razvoj. Dopoveduje nam, da smo prevzetni, da gojimo visoke želje, če hočemo posnemati svetnike in hrepenimo po mučeništvu. Prišepetava nam in nas prepričuje, da dela svetnikov pač moramo občudovati, ne smemo jih pa kot grešniki posnemati.[10]
  • Če je Gospod tako mogočen, kakor vem in vidim, in če ne more biti dvoma, da so hudobni duhovi njegovi sužnji, jaz pa sem služabnica tega Gospoda in Kralja, kaj mi morejo ti duhovi storiti žalega? Mar nisem dovolj močna, da se spoprimem s celim peklom? Vzela sem v roko križ in zdelo se mi je, da mi Gospod res daje srčnost; saj sem se v kratkem času spremenila tako, da se ne bi ustrašila, tudi če bi se bila morala spopasti s hudobnimi duhovi; s tem križem, sem menila, jih bom zlahka ugnala. In tako sem jim zaklicala: »Pridite, kar pridite; Gospodova služabnica sem in želim videti, kaj mi morete!« Odtlej je kazalo, da se me hudiči boje; ostala sem mirna in tako prosta strahu pred njimi, da dotedanjih stisk nisem več doživela do današnjega dne.[11]
  • Ti satani me mučijo tako pogosto, da bi utrudila vašo milost [spovednika] in še sebe, če bi o vsakem teh primerov pripovedovala. Bojim se jih pa malo, ker vidim, da se ne morejo niti ganiti, če jim Gospod ne dá.[12]
  • Hudič pusti slabe kristjane čisto pri miru, nihče se ne ukvarja z njimi. Proti tistim, ki delajo dobro, pa podžiga tisoč obrekovanj, tisoč sramotitev. (Janez Marija Vianney)[13]
  • Ko te Satan spomni na tvojo preteklost, ga spomni na njegovo prihodnost.
    When Satan reminds you of your past, remind him of his future.[14]

Pregovori[uredi]

  • Kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo. (slovenski)

Viri[uredi]

  1. Gabriele Amorth, Izganjalčeva pripoved, Družina, Ljubljana 2015, stran 132.
  2. Magnificat, letnik 10, številka 6, junij 2023, stran 184.
  3. Magnificat, november 2013, predletnik, številka 3, stran 14.
  4. Faustyna Kowalska, Dnevnik svete s. M. Favstine, Cistercijanska opatija, Stična 2001, odlomek 300.
  5. Prav tam, odlomek 419.
  6. Prav tam, odlomek 1339.
  7. Magnificat, november 2013, predletnik, številka 3, stran 13.
  8. Magnificat, letnik 7, številka 4, april 2020, stran 65.
  9. Janez od Križa, Vzpon na goro Karmel, Družina, Ljubljana 2001, stran 180.
  10. sveta Terezija Avilska, Lastni življenjepis, prevod Stanko Majcen (priredi Janez Zupet), Karmeličanski samostan Sora, Sora 1998, stran 79.
  11. Prav tam, strani 160–161.
  12. Prav tam, stran 198.
  13. Ognjišče, leto LI, številka 591, avgust 2015, stran 66.
  14. “When Satan reminds you of your past, remind him of his future” but then what?, Davidjosephhorn.wordpress.com, pridobljeno 2. april 2015.
  15. Hudič, Bos.zrc-sazu.si, pridobljeno 2. april 2015.