Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.2) (Robot: Spreminjanje el:Fyodor Dostoyevsky v el:Φιοντόρ Ντοστογιέφσκι |
|||
Vrstica 47: | Vrstica 47: | ||
[[Kategorija:Pisatelji|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] |
[[Kategorija:Pisatelji|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] |
||
[[Kategorija:Filozofi|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] |
[[Kategorija:Filozofi|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] |
||
[[az:Fyodor Dostoyevski]] |
|||
[[bg:Фьодор Михайлович Достоевски]] |
|||
[[bs:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[cs:Fjodor Michajlovič Dostojevskij]] |
|||
[[de:Fjodor Dostojewski]] |
|||
[[el:Φιοντόρ Ντοστογιέφσκι]] |
|||
[[en:Fyodor Dostoevsky]] |
|||
[[es:Fiódor Dostoyevski]] |
|||
[[et:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[fa:فیودور داستایوسکی]] |
|||
[[fr:Fedor Dostoïevski]] |
|||
[[he:פיודור דוסטויבסקי]] |
|||
[[hr:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[hu:Fjodor Mihajlovics Dosztojevszkij]] |
|||
[[hy:Ֆյոդոր Դոստոևսկի]] |
|||
[[it:Fëdor Dostoevskij]] |
|||
[[ka:თედორე დოსტოევსკი]] |
|||
[[ko:표도르 도스토옙스키]] |
|||
[[ku:Fyodor Dostoyevskî]] |
|||
[[ky:Достоевский, Фёдор Михайлович]] |
|||
[[li:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[lt:Fiodoras Dostojevskis]] |
|||
[[nl:Fjodor Dostojevski]] |
|||
[[no:Fjodor Dostojevskij]] |
|||
[[pl:Fiodor Dostojewski]] |
|||
[[pt:Fiódor Dostoiévski]] |
|||
[[ro:Fiodor Dostoievski]] |
|||
[[ru:Фёдор Михайлович Достоевский]] |
|||
[[sk:Fiodor Michajlovič Dostojevskij]] |
|||
[[sr:Фјодор Достојевски]] |
|||
[[sv:Fjodor Dostojevskij]] |
|||
[[tr:Fyodor Dostoyevski]] |
|||
[[uk:Достоєвський Федір Михайлович]] |
|||
[[zh:費奧多爾·陀思妥耶夫斯基]] |
Redakcija: 18:36, 15. april 2014
|
Ta članek je slogovno nepopoln zaradi neustrezno navedenih virov. |
Fjodor Mihajlovič Dostojevski, [fjódor mihájlovič dostojévski] (rusko Фёдор Миха́йлович Достое́вский), ruski pisatelj, * 11. november (30. oktober, ruski koledar) 1821, Moskva, Rusija, † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt-Peterburg, Rusija.
- Lepota bo rešila svet.[1] (o lepoti)
- Ljubezen brez človečnosti je skoraj vedno iz sebičnosti.[navedi vir] (o ljubezni)
- Očiščenje s trpljenjem je, verjemite mi, manj boleče kot položaj, v katerega spravite krivega z nepremišljeno oprostilno sodbo.[2] (o bolečini)
- Če želite, da bi vas ljudje spoštovali, je nadvse pomembno, da spoštujete sami sebe. Le tako prisilite druge, da vas spoštujejo.[3] (o duhovnosti)
- Če si se na poti proti cilju začel ustavljati, da bi vrgel kamen v vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar dosegel cilja.[4] (o cilju)
- Ženska — sam vrag ve, kaj je to, jaz ničesar ne razumem.[5]
- Trpljenje je edini izvor zavesti.(o trpljenju)[6]
Bratje Karamazovi
- Vsi smo krivi za vse.[7]
- Sleherni človek je resnično kriv pred vsemi in za vse; ljudje tega le ne vedo, a ko bi vedeli, bi takoj nastal na zemlji raj.[7]
- Vzljubiti življenje bolj kot njegov smisel?[7]
- Ljubše mi je biti s Kristusom kot z resnico.[7] (o resnici)
- Sem in ljubim.[7]
- Trpim, torej sem.[7]
- »Vsaka ljubezen mora imeti vzrok, in kaj sta vidva storila zame?« — »Ljubi za nič, tako, kakor ljubi Aljoša.«[7]
- Čim bolj ljubim človeštvo nasploh, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot posameznike.[7]
- Ali je Bog, ali ga ni?[7]
- Nobene civilizacije ne bi bilo, ko si ne bi bili izmislili Boga.[7]
- Nič ni lepšega, globljega in bolj popolnega kot Kristus; ne le, da nič ni, nič ne more biti.[8]
Zapiski iz podtalja (tudi Zapiski iz podpodja)
- Bolan človek sem ... Hudoben človek. Neprijeten človek sem. Mislim, da me bolijo jetra.[9]
- Sicer pa: o čem more spodoben človek govoriti z največjim užitkom? Odgovor: o sebi.[9]
- Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu ... Moj »hozana« je šel skozi preizkušnjo dvoma.[8]
- Dostojevski je nesmrten![10] (Mihail Bulgakov)
- Tekst Dostojevskega se nikoli sam od sebe ne razprostre pred bralcem kakor nekakšna bleščeča in vabljiva preproga, ne daje se mu na voljo, ker ni v skladu z bralčevo »naravo« pa tudi ne z njegovo vsakdanjo in »naravno« izkušnjo ter se zato upira tistemu načinu branja, ki mu pravimo manipulacija in ki se dogaja zgolj kot bralčevo lagodno in samodopadljivo samopotrjevanje.[11] (Dušan Pirjevec)
- Fantastična resničnost Dostojevskega odkrije izvor stvaritve, pripoveduje nam o svojem Bogu, nesmrtnosti, morali, filozofiji, zločinu, kazni in ljubezni. [...] Kjer drugi končajo svoje zgodbe, Dostojevski začenja in nikoli popolnoma ne zaključi.[12] (Tomaž Pandur)
- Že lep čas si noben italijanski pisatelj ne upa uperiti pogleda onkraj tiste stene, ki so jo pisatelji kakor Dostojevski prestopili in s tem prišli do svoje veličine.[13] (Ferruccio Parazzoli, italijanski pisatelj in kritik)
- Zame je Dostojevski eden največjih iskalcev Boga v književnosti, pa njegovi junaki plavajo po zločinih in krvi. Ko pa postavite to v celoto, vidite, da je to iskanje luči. In preko kakšnega trpljenja morajo njegovi junak! In skozi kakšno trpljenje je moral on sam! Če ne bi sam prehodil te poti, ne bi ustvaril takih junakov.[14] (Pavle Ravnohrib)
Viri
http://www.pregovor.com/kategorije/trpljenje.html
Wikipedija ima članek na temo: Fjodor Mihajlovič Dostojevski |
- ↑ Radio Ognjišče, Gost; kardinal Tomaš Špidlik, pridobljeno 10. decembra 2006, ob 17.42, http://www.ognjisce.si/sakralna/sg191204.htm
- ↑ Miha Likar, Najdi.si CITATI, pridobljeno 2. februarja 2006, ob 22.23, http://www.najdi.si/snsi/drobtine/index.jsp?dc=2&category1=Trpljenje
- ↑ Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Ponižani in razžaljeni (Ljubljana: Katoliška bukvarna, 1907) (COBISS)
- ↑ Žarko Tomšič, Maja Gorjanc in Marko Polak, natekočem.si, pridobljeno 12. februarja 2007, ob 20.02, http://www.pcmg.si/upload/other/infopak/natekocemsi05-2.pdf
- ↑ Delo, 1. februar 2007, stran 24
- ↑ [1] Pregovori
- ↑ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989) Opomba: izdaja je razdeljena na tri knjige (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Bratje Karamazovi« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ 8,0 8,1 Sodelavci Taize.fr, Pismo 2005: Prihodnost miru, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 18.42, http://www.taize.fr/sl_article1556.html Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Taize.fr« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ 9,0 9,1 Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zapiski iz podtalja (Ljubljana: Karantanija, 1995) (COBISS) Napaka pri navajanju: Neveljavna značka
<ref>
; ime »Zapiski iz podtalja« je z različno vsebino opredeljeno večkrat - ↑ Mihail Bulgakov, Mojster in Margareta (Ljubljana: Delo, 2004), stran 366 (COBISS)
- ↑ Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976) (COBISS) (uvodna študija v zgoraj citiranih Bratih Karamazovih)
- ↑ Tomaž Pandur, Sto minut, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19:05, http://press.festival-lj.si/photoarchive/pandur.doc
- ↑ Alojz Rebula, Italijanski pisatelji, izgubili ste Boga!, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.12, http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/38B743E753DC86E2C125722E004B341F
- ↑ Božo Rustja, Gost meseca, pridobljeno 28. decembra 2006, ob 19.19, http://www.ognjisce.si/revija/leto2000/feb2000/gost.htm