Krst

Krst

Krst.

Navedki o njem

• Katekizem Katoliške cerkve:

• S krstom se odpustijo vsi grehi, izvirni greh in vsi osebni grehi kakor tudi vse kazni za greh. Resnično ne ostane v tistih, ki so bili prerojeni, nič takega, kar bi jim preprečevalo vstop v božje kraljestvo: niti Adamov greh, niti osebni greh, niti posledice greha, od katerih najhujša je ločenost od Boga.

• V potrebi sme krstiti vsak človek, če ima le namen storiti to, kar dela Cerkev, in če z vodo oblije glavo kandidata ter pravi: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«

• Kristusova navzočnost in delovanje v mučencu je bilo tako veliko, da so mučeništvo primerjali zakramentu sv. krsta. Cerkev je mučeništvo katehumenov priznavala za enakovredno zakramentalnemu krstu, mučeništvo kristjanov pa je imenovala drugi krst. (Franc Ksaver Lukman)

• Zakonik cerkvenega prava:

• Krst naj se podeli s potapljanjem ali z oblivanjem v skladu s predpisi škofovske konference.

• Če ni rednega krstitelja ali je ta oviran, dopustno krsti katehist ali kdo drug, ki ga je za to pooblastil krajevni ordinarij, v sili pa celo vsak človek, ki ima potreben namen.

• Da je otrok dopustno krščen, se zahteva:

1. da straši, vsaj eden od obeh, ali tisti, ki ju zakonito nadomešča, v to privolijo;
2. da je utemeljeno upanje, da ga bo mogoče vzgajati v katoliški veri; če tega upanja sploh ni, je treba krst odložiti v skladu s predpisi območnega prava, staršem pa je razloge treba pojasniti;

Otroka katoliških in tudi nekatoliških staršev je v smrtni nevarnosti dopustno krstiti, celo proti volji staršev.

• Če je le mogoče, naj ima krščenec botra; pri krstu odraslega je naloga botra, da sodeluje pri uvajanju v krščanstvo, pri krstu otroka pa, da ga skupaj s starši pri krstu predstavi in da si prizadeva, da bo krščeni po krstu živel, kakor je primerno za kristjana, in vestno spolnjeval dolžnosti, ki iz krsta izhajajo.