Fran Šuklje

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Portret
Rojstvo 24. oktober 1849({{padleft:1849|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Ljubljana
Smrt 18. avgust 1935({{padleft:1935|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (85 let)
Novo mesto[d]
Državljanstvo  Avstrijsko cesarstvo[d]
 Avstro-Ogrska[d]
 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov[d]
 SHS
 Kraljevina Jugoslavija[d]
Poklic politik, zgodovinar

Fran Šuklje, slovenski politik in zgodovinar, 1849–1935.

Navedki[uredi]

  • Mnogo prijateljev me je nagovarjalo, naj obelodanim svoje »Spomine«. Doživel sem vso dobo slovenskega preporoda, počenši od Vodnikove stoletnice l. 1858; zgodaj sem se udeležil narodnega gibanja, kmalu sem stal v prvih vrstah naših narodnih borcev. Danes sem eden izmed zadnjih svedokov prezanimive te dobe. In kot tak sem se naposled le udal prijateljskemu pozivu, češ, grešil bi proti narodni dolžnosti, ako ne ugodim tem željam. Kajti prešinjen sem prepričanja, da tudi v politiki velja načelo organičnega razvoja. Kedor hoče razumeti sedanjost ter količkaj pravilno računati z bodočnostjo, mora znati, kako so nastale današnje razmere. Pomnožiti to prepotrebno znanje, namen je mojih »Spominov«. Zadovoljen bodem, ako svoj namen vsaj deloma dosežem.[1]
  • Neučakan, kot je bil, si je vbil v glavo, »da more slovenski narod napredovati zgolj v tesni zvezi, v ozkem prijateljstvu z naravnimi svojimi prijatelji, z Nemci, in na tej fundamentalni napaki se je uničil ta izredni mož. Podal se je na poševno ploščo in ko je začel iti navzdol, ni bilo več moči, da bi se ustavil. Celo njegovo delovanje je postalo nekakšen paradokson: ker je v istiniti ljubil slovenski narod, je postal njegov zakleti sovražnik! Mož ne zasluži našega sovraštva, marveč globoko naše milovanje! (o Karlu Dežmanu)[2]
  • Žeja je našemu plemenu prirojena.(o pitju med Slovenci)[3]
  • Čudno, ta od Boga poklicani pesnik se je pa tudi odlikoval s kristalno čisto pametjo. Niti jaz niti kdo mojih kolegov iz Jurčičevih ust ni slišal nikoli nobene neumne. In odtod dejstvo, da smo se vsi pokoravali njegovi razsodnosti in se udajali njegovi nravstveni nadvladi. (o Josipu Jurčiču)[4]
  • Danes mi je jasno, da je bil mož kakor od božje previdnosti poslan med siromašni zaostali slovenski narod. In to navzlic vsem svojim zmotam in nedostatkom! (o Janezu Bleiweisu)[5]
  • Slovenski narod dosihmal ni imel večjega in odličnejšega parlamentarca, nego je bil dr. Janez Evangelist Krek. (o Kreku)[6]
  • Tudi idealizem je potreben, kajti zgodovina nas uči, da nobena velika zgodovinska tvorba ni vzrasla brez idealizma.[4]
  • Čakala je nas Slovence v slučaju izrazite zmage centralnih sil neizprosna usoda, da nas povaljajo z nemškim parnim valjarjem ter s prusko brezobzirnostjo in krutostjo uničijo, kar se je še slovanskega vzdržalo na severni obali Jadranskega morja. Konflikt je nastal, konflikt med dinastično-avstrijskim in slovansko rodoljubnim čutom.[7]

O njem[uredi]

  • Kakor bi sedanjost Slovencev brez g. Šukljeta danes ne bila taka, kot je, tako tudi noben zgodovinar ne bo mogel brez njegovih 'Spominov', ki so med najvažnejšimi viri in najnazornejšimi slikami zgodovine našega naroda. (ob časopisnem izhajanju Šukljetovih spominov leta 1932)[8]

Viri[uredi]

  1. [1], Nm.sik.si, pridobljeno 16. december 2018.
  2. Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune, Sistory.si, pridobljeno 16. december 2018.
  3. Žganje se je iz vode življenja prelevilo v vodo smrti, Dnevnik.si, pridobljeno 13. februar 2024.
  4. 4,0 4,1 Politik Fran Šuklje pripoveduje o Josipu Jurčiču, kamra.si, pridobljeno 13. februar 2024.
  5. Narod slovenski je izgubil svojega očeta, kamra.si, pridobljeno 6. september 2017.
  6. Bogoslovni vestnik, Dlib.si, pridobljeno 14. november 2017.
  7. Karikature v letih prve svetovne vojne, dlib.si, pridobljeno 13. februar 2024.
  8. Sodobniki, mali in veliki, Emka.si, pridobljeno 16. december 2018.