Martin Luther King

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Martin Luther King
Portret
Rojstvo Michael King
15. januar 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][3][4][5][6][7]
Atlanta[d][1]
Smrt 4. april 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1][2][3][4][5][7] (39 let)
Memphis[d][1]
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic borec za človekove pravice, teolog, pridigar, duhovnik, pisatelj, pastor, pacifist, človekoljub, borec za človekove pravice
Podpis Martin Luther King Jr Signature2.svg

Martin Luther King, ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice, 1929-1968.

Navedki[uredi]

  • Vedno je pravi čas, da storimo to, kar je prav.
  • "Človek, ki ne umre za neko stvar, ni bil vreden življenja.[9]
  • Če želite reči, da sem bil glasnik, recite, da sem bil glasnik pravičnosti. Recite, da sem bil glasnik miru. Da sem bil glasnik krepostnosti. In vse preostale površinske stvari ne bodo več pomembne.[8]
  • Najsilnejša moč v boju za ljudi je trpljenje. Nezasluženo trplje­nje je odrešenje. V trpljenju se skriva silna, preobraževalna moč.[10]
  • Bog zna najti izhod iz brezizhodnosti. On spreminja včerajšnjo temo v jutrišnjo svetlobo in končno v žareči dan večnosti.[10]
  • Vaši sili, s katero nam prizadevate trpljenje, bomo kljubovali s svojo močjo, s katero to trpljenje lahko vzdržimo. Vaše fizično nasilje bomo prestrezali z močjo duše. Počnite z nami, kar vas je volja, mi pa vas bomo še naprej ljubili.[9]
  • Tudi če bi vsi črnci Združenih držav mislili, da se morajo posluževati nasilja, bi se jaz uprl in povzdignil svoj glas ter dajal, da nasilje ne rodi sadov in da na ta način nikoli ne bomo dosegli, kar hočemo!
  • Največja tragedija ni vreščeč hrup slabih ljudi, temveč grozna tišina 'dobrih'.
  • Pogum in strahopetnost si nasprotujeta. Pogum je notranja odločenost človeka, ki stopa naprej kljub oviram in strah vzbujajočim položajem. Strahopetnost je ponižna vdaja pred okoliščinami. Pogum poraja ustvarjalno samouveljavljanje. Strahopetnost ustvarja uničevalno samozanikanje.[10]
  • Teme ni mogoče pregnati s temo, temveč samo z lučjo. Sovraštva ni mogoče premagati s sovraštvom, marveč samo z ljubeznijo.
  • Nikoli ne pozabite, da je bilo vse, kar je počel Hitler v Nemčiji zakonito.[9]
  • Imam sanje, da se bo nekega dne ta narod prebudil in začel živeti v duhu pravega pomena besed : 'Prepričani smo, da so vsi ljudje enakopravni.' Imam sanje, da bodo lahko nekoč na rdečih hribih Georgie sinovi sužnjev in sinovi sužnjelastnikov sedeli skupaj za isto mizo kot bratje. Imam sanje, da se bo nekoč celo puščavska država Mississippi, zdaj polna krivice in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravice. Imam sanje, da bodo moji štirje mali otroci nekega dne živeli v državi, kjer jih ne bodo sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja. To so moje sanje. (iz govora Imam sanje 28. avgusta 1963) [9]
  • Metoda nenasilja zatiralčevega srca ne spremeni naenkrat. Najprej spremeni srca in duše tistih, ki ji sledijo. Da jim nov občutek samospoštovanja. Na dan prikliče novo moč in nov pogum, za katerega niti sami niso vedeli, da ga imajo. Naposled doseže še zatiralca. Njegovo vest zdrami tako silovito, da s tem doseže spravo.[10]
  • Verjamem, da bosta imeli gola resnica in nepogojena ljubezen končno besedo v resničnosti. Zaradi tega je pravica, četudi je začasno poražena, močnejša kot zlo, ki triumfira. (iz govora na podelitvi Nobelove nagrade za mir leta 1964)[9]
  • Če je fizična smrt cena, ki jo moram plačati, da osvobodim moje bele brate in sestre trajne smrti duha, potem nič ne more biti bolj odrešujočega.[9]
  • Na koncu naše poti se ne bomo spomnili besed naših sovražnikov, temveč tišine naših prijateljev.[9]
  • Kdor pasivno sprejema zlo, je toliko vpleten vanj kot tisti ki ga širi. Kdor sprejme zlo brez protestiranja, v resnici sodeluje z njim.[12]
  • Kot vsi ljudje, si tudi jaz želim dolgega življenja. Toda to me sedaj ne skrbi. Izpolniti želim le božjo voljo. On mi je dovolil, da se povzpnem na goro. Pogledal sem okoli in zagledal obljubljeno deželo. Morda ne bom mogel tja z vami. Želim pa, da se danes zavedate tega, da bomo kot narod prišli v obljubljeno deželo. In zato sem sedaj srečen. Nič me ne skrbi. Nikogar se ne bojim, kajti moje oči so videle Gospodov veličastni prihod.[10]

Viri[uredi]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Нитобург Э. Л. Кинг Мартин Лютер // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1973. — Т. 12 : Кварнер — Конгур. — С. 114—115.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. 4,0 4,1 Internet Broadway Database — 2000.
  5. 5,0 5,1 Babelio
  6. Discogs — 2000.
  7. 7,0 7,1 filmportal.de
  8. 8,0 8,1 8,2 Glasba, vzplamtela iz tragične smrti Martina Luthra Kinga pred natanko pol stoletja, Rtvslo.si, pridobljeno 6. november 2018.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 9,6 I have a dream …, Rtvslo.si, pridobljeno 6. november 2018.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 10,5 MISLI MARTINA LUTHRA KINGA Ognjišče.si, pridobljeno 6. november 2018.
  11. Naomi Klein nad politiko šoka s šokantno resnico: »Donald Trump ni odklon, temveč logična posledica!, Govori.se, pridobljeno 6. november 2018.
  12. Jezus osvobaja, Časnik.si, pridobljeno 6. november 2018.