Niko Kavčič

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Portret
Rojstvo 7. december 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Škofja Loka[d]
Smrt 31. oktober 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (95 let)
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija[d]
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Poklic bankir, partizan

Niko Kavčič, slovenski bančnik, 1915–2011.

Navedki[uredi]

  • Prvič me je v OF in partizane pripeljala visoka zavest, da sodelujem v zgodovinski borbi za socialno in politično osamosvojitev slovenskega naroda, in drugič zadovoljstvo, ker smo napredni sokoli v njenih vrstah našli svoje mesto. (iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[1]
  • Glede članstva v KP, pa lahko potrdim, da sem pristaš materialističnega svetovnega nazora, vendar ne bi bil iskren, če ne bi priznal, da mi bo že samo misliti, kaj šele ravnati v duhu leninizma in stalinizma delalo še velike preglavice.(iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[2]
  • Na drugi strani želim poudariti visoko narodno zavest, mržnjo in preziranje do klečeplazenja in hinavščine, kar nas je že takoj prve dni potegnilo v vrtinec narodnoosvobodilnega boja ter nas končno moralo privesti v aktivne partizanske vrste, koder smo šele mnogi doživljali težka zapostavljanja in omalovaževanja, bodisi s strani vodstva, kakor partizanov samih... (iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[3]
  • Orožarske afere Nad Slovenijo kot da se v 20. stoletju poleg vseh osvoboditeljskih ambicij vleče še prekletstvo z orožarskimi aferami, ki so se tragično zajedale v slovenske politične razmere. Naj spomnim: začel jih je Rudolf Maister novembra 1918 z napadom na skladišče v Meljski kasarni, kar je bilo pogoj, da je lahko uspešno premagal nemško mestno politično oblast v Mariboru. Druga, bolj nevarna, se je pripetila Kidriču leta 1944, sledi ji poseg Teritorialne obrambe leta 1970. Medtem je Maček desetletja v največji konspiraciji za neke izredne razmere v Kočevskem Rogu zbiral in zbral orožje za več kot 10.000 moderno oboroženih pehotnih vojakov. O tem sedanja oblast molči in noče z jasno besedo na dan; javnost raje slepi z oddajo orožja jugoslovanski vojski, in sicer orožja, ki je bilo registrirano po rajonskih odsekih Teritorialne obrambe. Celo Katoliški akciji med vojno ni bilo prizaneseno. Kociper nam v svoji knjigi ve povedati, da je jeseni 1944 gestapo po župnijah in samostanih v Ljubljani odkril skladišča različnega orožja. Načelnik domobranskega štaba Peterlin in mnogi drugi domobranci so zaradi tega morali v Dachau. Mačku bi sicer lahko očitali njegove dogovore in pogosta srečanja z generali v Sloveniji – srbskimi in drugimi. Toda niti eden od njih ni nikoli prestopil zapornic Gotenice (KOS je tudi o tem sestavljal svoja poročila.) Nova afera z orožjem v osamosvojitvenem času pa se je odvijala pred našimi očmi in že leta obremenjuje politično ozračje Slovenije.[3]
  • Iz ušes sta ji visela dva diamantna obeska. Takoj zatem sem poslušal, kako za bolno mladenko zbirajo zamaške. Naj bi ona pri priči snela tiste obročke in jih vrgla v fond zamaškov. (o Katarini Kresal) [4]

O njem[uredi]

  • Na vseh teh vodilnih položajih v bankah se je zavzemal predvsem za troje: osamosvajanje slovenskega bančništva od beograjskega, združevanje razdrobljenih slovenskih bank v eno in močno povezavo, kar je hkrati pomenilo postavljanje finančnih temeljev za slovensko osamosvojitev. (Miha Naglič, slovenski esejist in filozof,)[5]
  • Hkrati zna biti, daje bil Niko Kavčič edini Slovenec, ki so mu priznali status dvojnega prvoborca – v letih 1941 in 1991! Dobil je namreč partizansko spomenico 1941 in znak veteranov 1991; tega mu je izročil Janez Janša.[6]

Viri[uredi]

  1. Niko Kavčič, Pot v osamosvojitev, Samozaložba, Ljubljana 1996 (COBISS).
  2. Niko Kavčič, Pot v osamosvojitev, Samozaložba, Ljubljana 1996 (COBISS).
  3. 3,0 3,1 Vplivni mož iz ozadja, Gorenjskiglas.com, pridobljeno 5. september 2017
  4. Umrl je Niko Kavčič, človek, ki bi Kresalovi snel uhane, Slovenskenovice.si, pridobljeno 13. julija 2017.
  5. Niko Kavčič, pridobljeno 5. september 2017
  6. Niko Kavčič, pridobljeno 5. september 2017