Niko Kavčič
Jump to navigation
Jump to search
![]() | |
Rojstvo |
7. december 1915 Škofja Loka[d] |
---|---|
Smrt | 31. oktober 2011 (95 let) |
Državljanstvo |
![]() ![]() ![]() ![]() |
Poklic | bankir, partizan |
Niko Kavčič, slovenski bančnik, 1915–2011.
[uredi]
- Prvič me je v OF in partizane pripeljala visoka zavest, da sodelujem v zgodovinski borbi za socialno in politično osamosvojitev slovenskega naroda, in drugič zadovoljstvo, ker smo napredni sokoli v njenih vrstah našli svoje mesto. (iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[1]
- Glede članstva v KP, pa lahko potrdim, da sem pristaš materialističnega svetovnega nazora, vendar ne bi bil iskren, če ne bi priznal, da mi bo že samo misliti, kaj šele ravnati v duhu leninizma in stalinizma delalo še velike preglavice.(iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[2]
- Na drugi strani želim poudariti visoko narodno zavest, mržnjo in preziranje do klečeplazenja in hinavščine, kar nas je že takoj prve dni potegnilo v vrtinec narodnoosvobodilnega boja ter nas končno moralo privesti v aktivne partizanske vrste, koder smo šele mnogi doživljali težka zapostavljanja in omalovaževanja, bodisi s strani vodstva, kakor partizanov samih... (iz pisma Maksu Krmelju decembra 1942)[3]
- Slovenija zdaj svojo zgodovinsko težo zato, ker je bil na zboru odposlancev v Kočevju oktobra leta 1943 sprejet ukaz o priključitvi Primorske Sloveniji. Naše vojaške enote so leta 1945 prve stale v Trstu, Gorici in v Beneški Sloveniji. Tega ne moremo zamolčati. To je zgodovinsko potrjeno in to moramo našim zanamcem neprestano ponavljati.
- Orožarske afere Nad Slovenijo kot da se v 20. stoletju poleg vseh osvoboditeljskih ambicij vleče še prekletstvo z orožarskimi aferami, ki so se tragično zajedale v slovenske politične razmere. Naj spomnim: začel jih je Rudolf Maister novembra 1918 z napadom na skladišče v Meljski kasarni, kar je bilo pogoj, da je lahko uspešno premagal nemško mestno politično oblast v Mariboru. Druga, bolj nevarna, se je pripetila Kidriču leta 1944, sledi ji poseg Teritorialne obrambe leta 1970. Medtem je Maček desetletja v največji konspiraciji za neke izredne razmere v Kočevskem Rogu zbiral in zbral orožje za več kot 10.000 moderno oboroženih pehotnih vojakov. O tem sedanja oblast molči in noče z jasno besedo na dan; javnost raje slepi z oddajo orožja jugoslovanski vojski, in sicer orožja, ki je bilo registrirano po rajonskih odsekih Teritorialne obrambe. Celo Katoliški akciji med vojno ni bilo prizaneseno. Kociper nam v svoji knjigi ve povedati, da je jeseni 1944 gestapo po župnijah in samostanih v Ljubljani odkril skladišča različnega orožja. Načelnik domobranskega štaba Peterlin in mnogi drugi domobranci so zaradi tega morali v Dachau. Mačku bi sicer lahko očitali njegove dogovore in pogosta srečanja z generali v Sloveniji – srbskimi in drugimi. Toda niti eden od njih ni nikoli prestopil zapornic Gotenice (KOS je tudi o tem sestavljal svoja poročila.) Nova afera z orožjem v osamosvojitvenem času pa se je odvijala pred našimi očmi in že leta obremenjuje politično ozračje Slovenije.[3]
- Koper je posebna kategorija. Z njim imamo tipalke po vsem svetu, prek njih slovenski narod dobiva širino prek svojih meja.
- Nisem proti mladim, sem pa proti pokvarjenim
- Iz ušes sta ji visela dva diamantna obeska. Takoj zatem sem poslušal, kako za bolno mladenko zbirajo zamaške. Naj bi ona pri priči snela tiste obročke in jih vrgla v fond zamaškov. (o Katarini Kresal) [4]
O njem[uredi]
- Na vseh teh vodilnih položajih v bankah se je zavzemal predvsem za troje: osamosvajanje slovenskega bančništva od beograjskega, združevanje razdrobljenih slovenskih bank v eno in močno povezavo, kar je hkrati pomenilo postavljanje finančnih temeljev za slovensko osamosvojitev. (Miha Naglič, slovenski esejist in filozof,)[5]
- Niku Kavčiču se pač prisluhne. Ima kaj povedati. In kdor ga ne želi poslušati, je sam kriv. (Peter Frankl, slovenski novinar)
- Hkrati zna biti, daje bil Niko Kavčič edini Slovenec, ki so mu priznali status dvojnega prvoborca – v letih 1941 in 1991! Dobil je namreč partizansko spomenico 1941 in znak veteranov 1991; tega mu je izročil Janez Janša.[6]
Viri[uredi]
- ↑ Niko Kavčič, Pot v osamosvojitev, Samozaložba, Ljubljana 1996 (COBISS).
- ↑ Niko Kavčič, Pot v osamosvojitev, Samozaložba, Ljubljana 1996 (COBISS).
- ↑ 3,0 3,1 Vplivni mož iz ozadja, Gorenjskiglas.com, pridobljeno 5. september 2017
- ↑ Umrl je Niko Kavčič, človek, ki bi Kresalovi snel uhane, Slovenskenovice.si, pridobljeno 13. julija 2017.
- ↑ Niko Kavčič, pridobljeno 5. september 2017
- ↑ Niko Kavčič, pridobljeno 5. september 2017