Poroka: Razlika med redakcijama

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + 1
m + ZCP
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Работа стилиста Нади Ш..jpg|thumb|right|300px|Poroka]]
[[Slika:Работа стилиста Нади Ш..jpg|thumb|right|300px|Poroka]]


'''[[w:Poroka|Poroka]]'''.
'''[[w:Poroka|Poroka]]''' je obred, pri katerem se sklene zakon. V širšem pomenu lahko pojem označuje zakon sam.


== Navedki o njej ==
== Navedki o njej ==


* Zgolj civilna zakonska pogodba, t. j. pogodba sklenjena pred zastopnikom svetne oblasti, ki z njo krščanska zaročenca nekako priznata, da je zakon po svojem bistvu zadeva svetne oblasti, je torej neveljavna: ne le, da zakon tako sklenjen ni [[Sveti zakon|zakrament]], marveč tudi sploh ni zakon, ampak le [[konkubinat]]. Cerkev ga sicer iz obzirnosti do svetne oblasti ne imenuje tako, a v resnici je po njih načelih pravi konkubinat. Priznava pa Cerkev svetni oblasti pravico, da ureja svetne zadeve, ki so v zvezi z zakonsko pogodbo ali slede iz nje. Tako svetna oblast iz razlogov javnega reda lahko tudi zahteva, da se vsak zakon »registrira«, t. j. vpiše v civilni zapisnik (register). (iz opombe k slovenski izdaji papeške okrožnice ''Casti connubii'')<ref>[[papež Pij XI.]], ''Okrožnica papeža Pija XI o krščanskem zakonu'', Leonova družba, Ljubljana 1931, stran 17 {{COBISS|ID=514354997}}.</ref>
* Zgolj civilna zakonska pogodba, t. j. pogodba sklenjena pred zastopnikom svetne oblasti, ki z njo krščanska zaročenca nekako priznata, da je zakon po svojem bistvu zadeva svetne oblasti, je torej neveljavna: ne le, da zakon tako sklenjen ni [[Sveti zakon|zakrament]], marveč tudi sploh ni zakon, ampak le [[konkubinat]]. Cerkev ga sicer iz obzirnosti do svetne oblasti ne imenuje tako, a v resnici je po njih načelih pravi konkubinat. Priznava pa Cerkev svetni oblasti pravico, da ureja svetne zadeve, ki so v zvezi z zakonsko pogodbo ali slede iz nje. Tako svetna oblast iz razlogov javnega reda lahko tudi zahteva, da se vsak zakon »registrira«, t. j. vpiše v civilni zapisnik (register). (iz opombe k slovenski izdaji papeške okrožnice ''Casti connubii'')<ref>[[papež Pij XI.]], ''Okrožnica papeža Pija XI o krščanskem zakonu'', Leonova družba, Ljubljana 1931, stran 17 {{COBISS|ID=514354997}}.</ref>

* [[Zakonik cerkvenega prava]]:

:* Moški pred dopolnjenim šestnajstim letom starosti in ženska pred dopolnjenim štirinajstim ne moreta skleniti veljavnega zakona.<br>Škofovska konferenca ima neokrnjeno pravico določiti višjo starost za dopustno sklenitev zakona.<ref>''Zakonik cerkvenega prava'', Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 1083 {{COBISS|ID=23915776}}.</ref>

:* Ničen je zakon v ravni črti krvnega sorodstva med vsemi zakonskimi in nezakonskimi predniki in potomci. V stranski črti je zakon ničen do vključno četrtega kolena.<ref>Prav tam, kanon 1091.</ref>


== Pregovori ==
== Pregovori ==
Vrstica 14: Vrstica 20:


* Kdor se ženi, dela srcu veselje in glavi skrbi. ([[slovaški pregovori|slovaški pregovor]])
* Kdor se ženi, dela srcu veselje in glavi skrbi. ([[slovaški pregovori|slovaški pregovor]])

== Viri ==

{{Opombe}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==


* [[Sveti zakon]]
* [[Zaroka]]
* [[Zaroka]]
* [[Ločitev]]
* [[Ločitev]]


== Viri ==


{{Opombe}}
{{Zakramenti}}


[[Kategorija:Teme]]
[[Kategorija:Teme]]

Redakcija: 17:35, 28. avgust 2017

Slika:Работа стилиста Нади Ш..jpg
Poroka

Poroka je obred, pri katerem se sklene zakon. V širšem pomenu lahko pojem označuje zakon sam.

Navedki o njej

  • Zgolj civilna zakonska pogodba, t. j. pogodba sklenjena pred zastopnikom svetne oblasti, ki z njo krščanska zaročenca nekako priznata, da je zakon po svojem bistvu zadeva svetne oblasti, je torej neveljavna: ne le, da zakon tako sklenjen ni zakrament, marveč tudi sploh ni zakon, ampak le konkubinat. Cerkev ga sicer iz obzirnosti do svetne oblasti ne imenuje tako, a v resnici je po njih načelih pravi konkubinat. Priznava pa Cerkev svetni oblasti pravico, da ureja svetne zadeve, ki so v zvezi z zakonsko pogodbo ali slede iz nje. Tako svetna oblast iz razlogov javnega reda lahko tudi zahteva, da se vsak zakon »registrira«, t. j. vpiše v civilni zapisnik (register). (iz opombe k slovenski izdaji papeške okrožnice Casti connubii)[1]
  • Moški pred dopolnjenim šestnajstim letom starosti in ženska pred dopolnjenim štirinajstim ne moreta skleniti veljavnega zakona.
    Škofovska konferenca ima neokrnjeno pravico določiti višjo starost za dopustno sklenitev zakona.[2]
  • Ničen je zakon v ravni črti krvnega sorodstva med vsemi zakonskimi in nezakonskimi predniki in potomci. V stranski črti je zakon ničen do vključno četrtega kolena.[3]

Pregovori

Viri

  1. papež Pij XI., Okrožnica papeža Pija XI o krščanskem zakonu, Leonova družba, Ljubljana 1931, stran 17 (COBISS).
  2. Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1983, kanon 1083 (COBISS).
  3. Prav tam, kanon 1091.

Glej tudi