Tomaž Akvinski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+ Infopolje Oseba |
m →Navedki: + 1 |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
* [[Zakon|Pravični predpisi]] ne zadoščajo za ohranjanje [[mir]]u in [[Sloga|sloge]] med ljudmi, če pod njimi ni korenine [[Ljubezen|ljubezni]].<ref>Wilhelm Mühs (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 180.</ref> |
* [[Zakon|Pravični predpisi]] ne zadoščajo za ohranjanje [[mir]]u in [[Sloga|sloge]] med ljudmi, če pod njimi ni korenine [[Ljubezen|ljubezni]].<ref>Wilhelm Mühs (zbral), ''Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih'', Novi svet, Ljubljana 2007, misel 180.</ref> |
||
* Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom.<ref> |
* Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom.<ref>Sveti Tomaž Akvinski, ''Collationes in decem praeceptis'' 6; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen {{COBISS|ID=36357888}}.</ref> |
||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | |||
| ⚫ | * [[Gospodova molitev]] je najpopolnejša od vseh molitev. /.../ V njej ne samo prosimo vsega, kar moremo upravičeno želeti, temveč tudi po redu, kakor je treba želeti. Tako nas ta molitev ne samo uči prositi, temveč oblikuje tudi celotno naše teženje.<ref> |
||
* Vse, kar je [[Resnica|resnično]], naj to pove kdor koli, prihaja od [[Sveti Duh|Svetega Duha]].<ref>Franc Rode, ''Stati inu obstati'', Družina, Ljubljana 2001, strani 61, 127.</ref> |
* Vse, kar je [[Resnica|resnično]], naj to pove kdor koli, prihaja od [[Sveti Duh|Svetega Duha]].<ref>Franc Rode, ''Stati inu obstati'', Družina, Ljubljana 2001, strani 61, 127.</ref> |
||
| Vrstica 24: | Vrstica 16: | ||
* Kakor je bila [[Adam in Eva|ženska]] tista, ki je prvemu človeku oznanila pogubne besede, je bila [[Marija Magdalena|ženska]] tudi tista, ki je apostolom prva oznanila besede življenja.<ref>''Magnificat'', letnik 4, številka 7, julij 2017, stran 285.</ref> |
* Kakor je bila [[Adam in Eva|ženska]] tista, ki je prvemu človeku oznanila pogubne besede, je bila [[Marija Magdalena|ženska]] tudi tista, ki je apostolom prva oznanila besede življenja.<ref>''Magnificat'', letnik 4, številka 7, julij 2017, stran 285.</ref> |
||
| ⚫ | * [[Gospodova molitev]] je najpopolnejša od vseh molitev. /.../ V njej ne samo prosimo vsega, kar moremo upravičeno želeti, temveč tudi po redu, kakor je treba želeti. Tako nas ta molitev ne samo uči prositi, temveč oblikuje tudi celotno naše teženje.<ref>Sveti Tomaž Akvinski, ''Summa theologiae'' 2–2,83,9; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2763.</ref> |
||
* Če bi Bog človeške duše ustvaril tako, da bi svoj um lahko uporabljale kakor [[angel]]i, bi bilo njihovo spoznanje splošno in zmedeno, ker še zdaleč nimajo popolnega spoznanja. Da bi lahko resničnost spoznavale popolno in neposredno, so bile izoblikovane tako, da so združene s [[Telo|telesom]] in tako od otipljivih stvari prejmejo njihovo lastno spoznanje: podobno kot neizobraženega človeka lahko pripelješ do spoznanje le s konkretnimi primeri. Očitno je torej, da je duša združen s telesom, da bi bila popolnejša, ter da se pri umevanju zateka k podobam, ki ji jih dajejo čuti.<ref>Sveti Tomaž Akvinski, ''Summa theologiae'', Ia, q. 89, art. 1, corpus, ''in fine''; v: Fabrice Hadjadj, ''Kaj je družina?'', prevod Jasmina Rihar, Družina, Ljubljana 2015, stran 61.</ref> |
|||
| ⚫ | |||
| ⚫ | * Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca. /.../ Samo prvi je hoten, drugi pa ne.<ref>Sveti Tomaž Akvinski, ''Summa theologiae'' 2–2,64,7; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2263.</ref> |
||
| ⚫ | * Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno. /.../ In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno uporabo opusti in se izogne usmrtitvi drugega. Kajti svoje življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih.<ref>Sveti Tomaž Akvinski, ''Summa theologiae'' 2–2,64,7; v: ''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2264.</ref> |
||
== Navedki o njem == |
== Navedki o njem == |
||
Trenutna redakcija s časom 22:08, 24. februar 2019
 | |
| Rojstvo |
1225 Roccasecca[d], Aquino[d], Kraljestvo Sicilija[d] |
|---|---|
| Smrt |
7. marec 1274 Fossanova Abbey[d], Papeška država[d] |
| Poklic | teolog, profesor, rimskokatoliški duhovnik, filozof, pisatelj, katoliški teolog |
| Pokopan | Church of the Jacobins |
Tomaž Akvinski, italijanski dominikanec, duhovnik, filozof, teolog, svetnik in cerkveni učitelj, 1225–1274.
[uredi]
- Pravični predpisi ne zadoščajo za ohranjanje miru in sloge med ljudmi, če pod njimi ni korenine ljubezni.[1]
- Ne moremo opravičiti zlega dejanja, storjenega z dobrim namenom.[2]
- Vse, kar je resnično, naj to pove kdor koli, prihaja od Svetega Duha.[3]
- Ne glej, kdo je rekel, ampak kaj je rekel. (o objektivnosti)[4]
- Po vsem, kar mi je Bog razodel na dan svetega Nikolaja, se mi zdi vse, kar sem zapisal, kot slama. (vzrok za prenehanje pisanja Summe theologie)[5]
- Kakor je bila ženska tista, ki je prvemu človeku oznanila pogubne besede, je bila ženska tudi tista, ki je apostolom prva oznanila besede življenja.[6]
- Gospodova molitev je najpopolnejša od vseh molitev. /.../ V njej ne samo prosimo vsega, kar moremo upravičeno želeti, temveč tudi po redu, kakor je treba želeti. Tako nas ta molitev ne samo uči prositi, temveč oblikuje tudi celotno naše teženje.[7]
- Če bi Bog človeške duše ustvaril tako, da bi svoj um lahko uporabljale kakor angeli, bi bilo njihovo spoznanje splošno in zmedeno, ker še zdaleč nimajo popolnega spoznanja. Da bi lahko resničnost spoznavale popolno in neposredno, so bile izoblikovane tako, da so združene s telesom in tako od otipljivih stvari prejmejo njihovo lastno spoznanje: podobno kot neizobraženega človeka lahko pripelješ do spoznanje le s konkretnimi primeri. Očitno je torej, da je duša združen s telesom, da bi bila popolnejša, ter da se pri umevanju zateka k podobam, ki ji jih dajejo čuti.[8]
Obramba[uredi]
- Dejanje obrambe more imeti dva učinka: eden je ohranitev svojega lastnega življenja, drugi je smrt napadalca. /.../ Samo prvi je hoten, drugi pa ne.[9]
- Kdor za obrambo svojega življenja uporabi večjo silo, kakor je potrebno, bo to nedopustno. Če pa silo odbija zmerno, bo to dovoljeno. /.../ In ni potrebno za zveličanje, da to zmerno uporabo opusti in se izogne usmrtitvi drugega. Kajti svoje življenje mora človek bolj varovati kakor življenje drugih.[10]
[uredi]
- Svetost svetega Tomaža je svetost razuma. (Jacques Maritain)[11]
- Njegova molitev ne izhaja iz čustvene prevzetosti, ni sestavljena iz strastnih vzklikov, ne hlepi po duhovnih užitkih. V njej se izraža volja, da prosi Boga za vse, kar mora prositi, tako kot mora prositi. (Franc Rode)[12]
Viri[uredi]
- ↑ Wilhelm Mühs (zbral), Kompas duha: 365 misli o glavnih krepostih, Novi svet, Ljubljana 2007, misel 180.
- ↑ Sveti Tomaž Akvinski, Collationes in decem praeceptis 6; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen (COBISS).
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, strani 61, 127.
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 127.
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 125.
- ↑ Magnificat, letnik 4, številka 7, julij 2017, stran 285.
- ↑ Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,83,9; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2763.
- ↑ Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae, Ia, q. 89, art. 1, corpus, in fine; v: Fabrice Hadjadj, Kaj je družina?, prevod Jasmina Rihar, Družina, Ljubljana 2015, stran 61.
- ↑ Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2263.
- ↑ Sveti Tomaž Akvinski, Summa theologiae 2–2,64,7; v: Katekizem Katoliške cerkve, Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, člen 2264.
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 130.
- ↑ Franc Rode, Stati inu obstati, Družina, Ljubljana 2001, stran 130.