Vino vzbuja navdih, čudovito obarva ustvarjalnost, Daje človeku moč najti samega sebe, da je do sveta močan in prisrčen. Tako dobi boječi pogum, molčeči besedo in živahnost, Melanholik smeh, obupani se prerodi močnejši se premika s koraki zmagoslavja.
Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi.
Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerno pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino!
Pri vinu se ne izkazuj junaka, zakaj že mnoge je vino pokončalo!
Tudi vino je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselost je vino, če se ob pravem času zmerno pije.
Vino in ženske izneverijo pametne.
Vino zbuja navdih, čudovito ustvarnost, daje moč najti samega sebe, da je so sveta močan in prisrčen. Tako dobi boječi pogum, molčeči besedo in živahnost, melanholik smeh. Obupani se prerodi in močnejši se giblje s koraki zmagoslavja.
Bog je v svete knjige, ki jih je sam navdahnil, namenoma natrosil težkoč, da bi bili mi prisiljeni marljiveje se vanje poglabljati in jih reševati, pa da bi v lastno korist spoznali svojo omejenost ter se vadili v dolžni ponižnosti.[1]
Če verjameš v evangelijih temu, kar ti je všeč, in zavračaš tisto, kar ti ni všeč, ne verjameš evangelijem, ampak sebi.[2]
Sveto pismo je knjiga Cerkve in iz njenega notranjega občestvenega življenja izvira tudi njena prava razlaga.[3]
Nobeno duhovno ali leposlovno besedilo ne more doseči vrednosti in bogastva, ki ga ima Božja beseda v Svetem pismu.[4]
Nikoli ne smemo pozabiti, da je temelj vsake plemenite in življenjske krščanske duhovnosti Božja beseda, ki jo Cerkev oznanja, posluša, slovesno obhaja in premišljuje.[5]
Ali me želite razveseliti? Berite Sveto pismo! (papež Frančišek v predgovoru k izdaji Svetega pisma za mlade)[6]
Vi kristjani imate v posesti dokument, ki vsebuje dovolj dinamita, da bi celotno civilizacijo razstrelil na koščke. Z njim pa ravnate tako, kot bi šlo zgolj za izvrstno književnost – in prav nič več. (Mahatma Gandhi)[7]
Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je božja moč in njegova modrost: nepoznanje Svetega pisma je nepoznanje Kristusa.[8]
V Razodetju se je pokazala knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Če bi jo dal brati človeku, ki pozna knjige, bi ti odgovoril: »Ne morem, kajti zapečatena je.« Koliko jih je danes, ki se imajo za učene, pa drže v rokah zapečateno knjigo in je ne morejo odpreti, če jim je ne odklene on, »ki ima ključ Davidov, ki odpira«. (iz Pisma Pavlinu 53,5, iz leta 394)[9]
Nihče ni resnično svoboden razen tistega, ki se posveti preučevanju postave. (Jehošua ben Levi)[10]
Duši je Božja beseda duhovni zaklad in zato pravimo, da je dragocenejša od zlata in dragih kamnov. Je kakor kladivo zoper okamenelo in trmasto srce, kakor oster meč zoper mesenost, posvetnost in hudiča, meč, ki je zmožen pokončati greh. (Lovrenc iz Brindisija)[11]
Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripraven za vsako dobro delo. (2 Tim 3,16-17)
Božja beseda je živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Heb 4,12)
Naloga, da avtentično razlaga božjo besedo, je bila zaupana samo cerkvenemu učiteljstvu, papežu in škofom v občestvu z njim. (Katekizem Katoliške cerkve)[12]
Nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga. (2 Pt 1,20-21)
Pomnite besede, ki so jih že prej povedali sveti preroki, in tudi zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so jo posredovali vaši apostoli. (2 Pt 3,2)
Kdor Boga in njegove svete volje prav ne spozna, tudi Bogu prav služiti ne ve. Koliko je kristjanov, ki Deset Božjih zapovedi prav ne znajo, ne razumejo, prelomijo jih pa! Kako si upaš Bogu prav služiti, dokler te za Božji nauk tako malo skrbi? (Anton Martin Slomšek)[13]
↑sveti Hieronim, Commentariorum in Isaiam libri, Prol.; na: Silvester Čuk, Sv. Hieronim (ok. 345 – OK. 420), Revija.ognjisce.si, pridobljeno 1. januar 2016.
