Franc Jeza

Iz Wikinavedka, proste zbirke navedkov in pregovorov
Jump to navigation Jump to search
Rojstvo 1916
Smrt 1984
Državljanstvo Flag of Italy.svg Italija[d]
Free Territory Trieste Flag.svg Svobodno tržaško ozemlje[d]
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska[d]
Flag of Italy (1861–1946).svg Kraljevina Italija[d]
Poklic pisatelj

Franc Jeza, slovenski pisatelj in novinar, 1916–1984.

Navedki[uredi]

  • Samozaupanje, zavest je tista sila, ki dviga narode, ne pa orožje in število.[1]
  • Osvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju je poleg kmečkih uporov in bojev proti Turkom naša največja zgodovinska epopeja. Moralno opravičenost in zgodovinski pomen tega boja bi bilo prav tako nesmiselno tajiti, kakor bi bilo nespametno in smešno tajiti zgodovinsko upravičenost kmečkih uporov in obrambe pred turškimi navali v taborih okrog cerkva. Vse to je bilo naraven odpor proti nasilju, ki je ogrožalo vse ljudstsvo, in prav zato bi bilo napačno, če bi istili protiokupatorski odpor s kako strankarsko ali svetonazorsko tendenco, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu.[2]
  • Moralna dolžnost vsakega svobodoljubnega človeka in vsakega evropskega naroda, posebno še tako ogroženega in obsojenega od obeh fašizmov na smrt, kakor je bil slovenski, je bila, da se je pridružil boju svobodoljubnega sveta proti fašizmu in nacizmu, ki sta – o tem pač ni mogoče dvomiti – predstavljala takrat najhujšo in najbolj neposredno nevarnost za vse človeštvo. Kdor bi hotel še danes to tajiti, bi moral tajiti – ali opravičevati – fašistična zverinstva, industrijsko organizirano uničevanje ljudi v nemških koncentracijskih taboriščih in getih na Poljskem ter vso nečloveško miselnost fašizma. Tega pa ne more nihče, kdor čuti človeško.[2]
  • Boj proti Osvobodilni fronti je pomenil torej leta 1942 nastop proti osvobodilnemu protifašističnemu boju vsega svobodoljubnega človeštva, blaznost in naravnost samomorilsko odločitev ljudi, ki jim je primanjkovalo najbolj elementarne politične modrosti in poštenosti.[2]
  • Slovenija mora postati dežela svobodnih in vedrih ljudi. Če to nismo mogli biti mi, ljudje starejših generacij, naj postanejo to nove, mlade slovenske generacije. Neodvisno in demokratično Slovenijo hočemo ustvariti predvsem zanje.[1]
  • Naš cilj je taka neodvisna slovenska država, v kateri bo živel slovenski narod svobodno in v kateri se bo lahko vedno odločil za tak politični, gospodarski in socialni red, kakor mu bo najbolj prijal. (zapis iz leta 1983)[3]

Viri[uredi]

  1. 1,0 1,1 [1], Delo.si, pridobljeno 28. december 2014.
  2. 2,0 2,1 2,2 Franc Jeza, In zgodil se bo čudež (Ljubljana, Slovenska matica, 2012), (COBISS)
  3. Zamejci delovali za samostojno državo že takoj po II. svetovni vojni, Časnik.si, pridobljeno 24. avgust 2017.